Planet Ljudmila

May 16, 2022

May 05, 2022

April 18, 2022

March 24, 2022

March 02, 2022

Kje si, žanr?

Že dolgo se v slovenskem literarnem prostoru ni zares govorilo o žanru, in priznam, da tudi sama že nekaj časa nisem poprijela za roman z žanrsko oznako. Pa je bilo teh v obdobju zgodnjega najstništva na moji knjižni polici kar precej. Od tistih najbolj nujnih, kot sta Harry Potter ali trilogija romanov Njegova temna tvar, in še pred tem srhljivk, zbranih v seriji Kurja polt, do druščine fantazijskih romanov izpod peresa Tolkiena. Če še malo pobrskam po spominu, najdem zgodbe in romane pionirja znanstvene fantastike Stanislava Lema. Že ta hiter in boren sprehod po mojem srečevanju z žanrsko literaturo pokaže, da vmes ni nobenega dela slovenskega avtorja. Čeprav je od časa bolj ‘aktivnega’ prebiranja žanrske literature minilo že kar nekaj let, pa se mi ob raziskovanju, kaj se dogaja z žanrom v slovenskem literarnem okraju, zdi, da se vse skupaj razvija v zelo počasnem tempu. V zadnjih letih se je sicer razširila popularnost kriminalnega romana, a za to je, vsaj do neke mere, zaslužna televizijska produkcija kriminalk.

Razlog, zakaj se žanru godi tako slabo, lahko najdemo v tem, da se ga še vedno prepogosto meče v koš trivialne literature, ki je lahkotna, popularna in s tem v literarnoumetniškem vrednostnem sistemu manjvredna. To pa je tudi eden izmed krovnih razlogov, da je sodobni slovenski literarni žanr pri nas večinoma kritiško prezrt. V slovenskem prostoru lahko govorimo o žanru tudi s perspektive zgodovine, govorimo lahko o slovenskem zgodovinskem žanru, ki ga vzporejamo z začetkom slovenske literature, pod to opredelitev pa sodijo zvrsti, kot so: ženski roman, planinska povest, kmečka povest, humoristična proza itd. To zgodovinsko podstat bomo tokrat zaobšli in se osredotočili na to, kaj se na območju žanra v slovenski literaturi dogaja v zadnjih letih.  Nazadnje se je o žanru resno govorilo na simpoziju o žanrski literaturi pred skoraj desetimi leti, prispevki s simpozija pa so izšli v reviji Literatura (januar/februar 2013). Položaj žanra se znotraj slovenskega literarnega prostora v tem času ni kaj dosti spremenil. Še vedno se ga dojema v luči predsodkov trivialne literature, ki se preprosto ne more bosti s t.i. umetniško literaturo oz. prozo. Odnos avtorjev in bralcev do žanrske literature je mogoče neposredno povezati z značilnostmi slovenskega literarnega prostora nekoč in danes. Zdi se, kot da kakršnakoli povezanost avtorja ali bralca z žanrsko literaturo pri obeh vzbuja nekakšen sram oz. občutek manjvrednosti tako avtorskega kot bralskega potenciala. Na drugi strani pa imamo obdobje postmodernizma, ki je s svojo cinično logiko prekinitve zeitgeista moderne in posredne povezanosti s popularno kulturo, s tem pa tudi ujetosti v lovke kapitalistično potrošniškega družbenega ustroja, prinesel drugačen pogled na žanr. Čas postmodernizma je predvsem zamajal delitev literature na trivialno in kanonizirano oz. na nizko in visoko literaturo, in je začel ta žanr znotraj svoje lastne estetske in idejne logike uporabljati v svoj prid. Romanom, ki žanrske sestavine sprevračajo v postmodernistični maniri, je posvečena monografija z naslovom Zgledno omledno: Trivialno v slovenski postmoderni književnosti Barbare Pregelj iz leta 2007. V raziskavi avtorica pod drobnogled vzame žanre detektivke, kriminalke, vohunskega romana, fantastičnega romana ter ljubezenskega in zgodovinskega romana. Kot ugotavlja, so: »Bistvena določila literature slovenske postmoderne /…/ poleg njene raznolikosti in sinkretičnega povezovanja različnih prvin še vplivi globalizacije: predvsem preko vplivov te tudi v slovenski književnosti pride do dokončnega preseganja nekaterih za slovensko književnost značilnih literarnih stilov in tokov, ki jih je uveljavila predvsem slovenska moderna, pa tudi razvoj avtopoetik in (tudi) estetskega pluralizma ter razmah trivialne in žanrske literature.«

Eden izmed razlogov, da se tokrat spopadam z vprašanjem žanra pri nas, je verjetno ta, da se o tem nikoli nisem zares spraševala in da se je v zadnjih letih povečalo tako zanimanje javnosti kot tudi produkcija kriminalnega romana. K temu je brez dvoma pripomogla TV serija, posneta po prvem romanu Tadeja Goloba Jezero, kjer sledimo kriminalistu Tarasu Birsi. Na zaslonih je že zaživela druga sezona, posneta po romanih Dolina rož in Leninov park. Še pred Golobom se je v svet kriminalnega žanra poglobil Avgust Demšar; to je psevdonim avtorja, ki je prvo kriminalko iz serije primerov višjega kriminalističnega inšpektorja Vrenka z naslovom Olje na platnu izdal leta 2007. Tudi Demšar je lani doživel ekranizacijo prvega, tretjega in drugega romana. Kot je v nedavnem pogovoru Beletrine poudarila Irena Svetek, avtorica psihološkega kriminalnega romana Rdeča kapica, je poleg osnovne zasnove kriminalk, ki je neposredno zvezana s preučevanjem zločinskega primera, pomemben tudi milje, v katerega je kriminalka postavljena. Na tem mestu ne bo nihče zares ustrelil mimo, če bo presodil, da je k uspehu zgoraj izpostavljenih kriminalk vsaj malo prispevalo okolje, v katerem se odvijajo. Pri Tadeju Golobu je to v prvem romanu Gorenjska, pri Avgustu Demšarju Maribor, Irena Svetek pa se potaplja na širše območje Balkana. Vsakdo rad odkriva hibe in stereotipe slovenskih pokrajin, če pa so omadeževane s krvjo zločina, še toliko bolj. Če se Demšar, Svetek in Golob osredotočajo na slovenski in širši balkanski prostor, pa je prvenec Pogodba (nagrajen z modro ptico in nominiran za nagrado kresnik) novinarke in pisateljice Mojce Širok umeščen v mafijsko podtalje Rima. V lani izdanem drugem delu zastavljene trilogije Rim-Ljubljana-Bruselj, naslovljenem Evidenca, avtorica vzporeja Rim in Slovenijo. Prav vsak izmed omenjenih avtorjev pa ni pridobil zgolj zanimanja širše javnosti, temveč tudi kritiške, kar v našem prostoru že lahko predstavlja neke vrste nadgradnjo dojemanja in sprejemanja tega žanra. Nekoliko drugače je z žanroma fantazije in znanstvene fantastike, za katera se zdi, da sta obtičala v samo(ne)zadostnosti svojih svetov.

Pri zasledovanju slovenskega žanra se mora človek, če odštejemo kriminalko, kar malo potruditi. Izmed vseh žanrov je v svoji enigmi še najsvetleje zažarel žanr fantazije s svojimi podžanri, ki me je, kot razkrivam v uvodu, nostalgično vrnil v čas prehoda iz nebogljenega otroštva v zafrustrirano najstništvo. Naj gre za naključje ali ne, se je na Vodnikovi domačiji nedavno odvil podkast O.B.O.D. v živo, in sicer prva epizoda znotraj Meseca fantazije. Ustvarjalci podkasta so v prvem delu gostili prevajalko Kajo Bucik Vavpetič in filmsko kritičarko Sanjo Struna. Osredotočili so se predvsem na definicije in elemente fantazijskega žanra, ki so jih primerjali s tujimi naslovi in avtorji, menda pa bo naslednji del posvečen nedavno objavljenim delom slovenske produkcije.

O.B.O.D. je tudi kanal, na katerem se z žanrom pogovarjajo predvsem onkraj literature ali, kot zapišejo sami: »se pogovarjajo o tem, kaj se novega dogaja v Marvelovem in DC-jevem vesolju, med zunajzemeljskimi bitji, škrati, sociopatskimi morilci, kavboji in pošastmi iz kanalizacije.« Podkast sooblikujejo Mito Gegič, Igor Harb in Aljoša Harlamov.

Pred dobrim mesecem dni so se v svoji 109. epizodi posvetili trem slovenskim romanom fantazijskega in znanstveno fantastičnega žanra, ki po njihovem mnenju izkazujejo premik v kvaliteti tako na zgodbovni kot slogovni ravni. Kot prvega so izpostavili Jakoba Kondo s prvim in drugim delom romana Skrivnost srži (Založba Primus), ki se napaja iz slovenskega mitološkega izročila in epskih bitk. V zgodbi spremljamo vojščaka nekdanje Knežje vojske z imenom Ganej in njegovega prijatelja Jaroslava, ki v duhu maščevanja zasledujeta tri Rdeče čarovnike, ki so prevzeli oblast nad Sončno deželo. Prav tako je pri založbi Primus izšel komični znanstvenofantastični misterij Gospod, ki se je izdajal za Sterzebacha Nika Beseničarja, ki se v humorni maniri poigrava s konceptom potovanja v času. Zgodba romana sledi Američanu Bartu Montgomeryju, ki se nič hudega sluteč po odhodu na stranišče na frankfurtskem letališču znajde v 80. letih prejšnjega stoletja. Edino, kar mu je ostalo v žepu, je iphone, ki v tistem času že sam zase predstavlja znanstveno fantastiko.

Pri založbi Sanje je konec lanskega leta izšel prvenec mlade pisateljice Julije Lukovnjak. Gre za roman, ki nosi naslov Imaginarni svet Edgarja Kaosa. Svet romana je svet Inkramatere, ki mu vladajo čarobna bitja in polbitja in v katerem se znajde petnajstletni fant z imenom Edgar brez spomina in duše. Prav njegovo telo se po obredu združi s pradušo, ki se nato utelesi v črnem zmaju, katerega plamen je edino učinkovito orožje proti razduševalcem.

»Razduševalci so edina bitja na Inkremateri, ki so zmožna tega, kar je do nedavnega zmogla le Smrt – od živečega telesa na silo odtrgati dušo…/…/Smrt je namreč naravno božanstvo, razduševanje pa oblika nenaravne najtemnejše magije, ki se na svetu nikoli ne bi smela pojaviti. Kdor je razdušen, ne umre – razcepljen je na dve ločeni neumrljivi in neživi morilski pošasti. Izpraznjeno delujoče telo je prerojeno v prazneža, iznakaženo smrtonosno truplo, uničena duša pa v krvoduha, demonsko čarobno žival./…/Krivoduhi ponoči napadajo naše prosto gibajoče se duše, ko se te med spanjem osvobodijo telesa. Če jih ubijejo, se zjutraj zbudimo kot prazneži.« (133)

Julija Lukovnjak v romanu vzpostavlja trden in logično koherenten čarobni svet, ki ga pospremi z živimi in slogovno barvitim jezikom, vilinci, čarovniki in nimfami, zgodbi o prepletu dobrega in zla  v prostor slovenskega fantazijskega prinaša pridih sveta Bradavičarke in Jordanskega kolidža, a v svojem temelju ostaja samosvoj in izviren.

V zadnjih nekaj letih pa se je na slovenski literarni sceni pojavila revija Supernova, ki jo od leta 2016 izdaja Celjsko literarno društvo. Urednik je Bojan Ekselenski, ki je med drugim tudi avtor več fantazijskih in znanstvenofantastičnih del: prve slovenske sage Vitezi in čarovniki, Magijska akademija Lubiana, ki pripada podžanru »young adult« in zbirke znanstvenofantastičnih in fantazijskih pripovedi To se lahko zgodi tudi vam. Na obrobju ali v podtalju tega žanra pa se je vzpostavil tudi slovenski spletni portal Znanstvena fantastika, posvečen žanrom znanstvene fantastike, fantazije in nadnaravnega horrorja, ki sodijo v polje spekulativne fikcije.

Revija in spletna stran bolj kot v splošno literarno javnost pronicata do bralcev s specifičnim zanimanjem za žanr spekulativne fikcije, a ob tem se vseeno kdaj pa kdaj zgodi, da so dela tega žanra podvržena kritiški obravnavi. Dela spekulativne fikcije, tako domače kot tuje, pod drobnogled največkrat vzame kritik z Radia Študent Domen Mohorič, ki med drugim z daljšimi, bolj teoretskimi oddajami omogoča splošni javnosti poglobljeni vpogled v ta žanr. Že pred leti je Aljoša Harlamov, literarni kritik in urednik Cankarjeve založbe, na čigar meniju se večkrat znajde tako domač kot tuj žanr, v prispevku za omenjeni simpozij o žanrski literaturi opozarjal na mizerno stanje slovenskega žanra, za katerega se splošna javnost ne zanima in je posledično tudi tržno nezanimiv. Večina del predvsem fantazijskega in znanstvenofantastičnega žanra izhaja v samozaložbah, kar pomeni, da je avtor praktično v celoti prepuščen samemu sebi: je sam svoj urednik, sam svoj lektor, sam svoja služba za odnose z javnostmi, kar pa, kot piše Harlamov: »samo še dodatno pripomore k temu, da je kvaliteta slovenskega žanra v panoramskem pogledu zelo šibka. Pogosto gre za generične posnetke hipnih globalnih trendov, kar vztrajno onemogoča vzpostavitev trdnejše slovenske žanrske tradicije in/ali večje inovacije znotraj osnovne žanrske strukture, ali pa za dela na pol poti – ki jim manjka samo nekaj klasičnega uredniškega dela.«

Vse to je pravzaprav posledica delovanja literarne dejavnosti, priklenjene na državne subvencije, avtorji pa marsikaj »proizvajajo« zgolj zaradi ohranitve svojega statusa in pridobivanja štipendij. V takem operativnem svetu pa žanr, predvsem kvaliteten, težko najde pot na površje, ker se v takem sistemu, kot je naš, avtorja žanra ne obravnava kot »pravega«. Tako je pravzaprav težko preko institucij, kot je JAK, pridobiti sredstva, če si kot pisec ali založba na kakršenkoli način povezan z žanrom. Pri tem imamo v mislih predvsem žanr fantazijskega in znanstveno fantastičnega žanra, saj se, kot že omenjeno na začetku prispevka, žanr slovenskega kriminalnega romana v zadnjih letih uveljavlja za vedno bolj priljubljenega, tako pri bralcih kot tudi založnikih. Okolje, ki ga vzpostavljata revija Supernova in spletni portal Znanstvena fantastika z mesečnimi pisateljskimi izzivi, natečaji in s prostorom za objavo in deljenje, za prebujajoča se fantazijski in znanstvenofantastični roman, še kako nujno. To okolje tako piscem kot bralcem omogoča, da lahko v besedi živijo in izživijo vso svojo žanrsko fantazijo, ki čaka na večji posluh uredniške in strokovne literarne srenje.

Naj na tem mestu omenim še slovensko pisateljico Gajo J. Kos, avtorico več serij romanov, ki se uvrščajo med paranormalno romanco, urbano fantazijo in znanstveno fantastiko. Najbolj zanimivo je, da se je avtorica, po vsej verjetnosti spričo zgoraj opisanih okoliščin slovenske literarne produkcije, odločila, da bo romane, sprva v e-obliki in pozneje še v tiskani, izdajala v angleščini in v samozaložbi. Avtorica ima dobro mednarodno prepoznavnost, o tem ne nazadnje priča dejstvo, da se ponaša z nazivom USA Today Bestselling Author.

Sistemska nehranjenost žanra fantazijskega in znanstvenofantastičnega romana kljub vsemu ni spodkopala skupnosti, ki se je v zadnjih letih močno razširila. Da zanimanje za ta žanr obstaja in je še kako prisotno, je očitno že ob obisku knjigarn Mladinske knjige, kjer se police šibijo pod težo tujih žanrskih del. Problem prevodne žanrske literature pri nas pa je podoben problemu izvirno slovenske. Državni mehanizmi, ki subvencionirajo prevode tujih del v slovenščino, žanr preprosto ignorirajo. Neučakanim bralcem je zato lažje seči po originalu, ker slovenskega prevoda verjetno ne bodo dočakali. Če se kot argument proti žanrski literaturi velikokrat izpostavlja nezadostnost bralskega izkustva in s tem posledično njegova manjvrednost, pa pozabljamo, da je to izkustvo kar se da subjektivno. Izkustvo žanra je v nekem smislu že predestinirano, saj ga določajo in opredeljujejo nepogrešljivi elementi, znotraj teh pa je še kako gibljiv. Žanr kriminalke v bralsko izkustvo vnaša napetost in vznemirjenje, ko skupaj s kriminalistom odkrivamo ozadja zločinov, razvozlavamo povezave in si izrisujemo psihološki profil morilca. Fantazija nam ponuja svojevrsten eskapizem v svetove, ki jih drugače nikoli ne bi razumeli, znanstvena fantastika pa nam s prepletom možnega vpogleda v razvoj družbe in tehnologije morda pomaga uzreti današnje moralne in etične zmote.

Kaja Blazinšek

Viri in literatura:

Literatura 259 – 600, januar/februar 2013, letnik XXV

Barbara Pregelj, Zgledno omledno: trivialno v slovenski literaturi, Slavistično društvo Slovenije, 2007

Julija Lukovnjak, Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa, Založba Sanje, 2021

https://cld.si/supernova.html

https://www.znanstvena-fantastika.si/

https://apparatus.si/oddaja/obod/

https://aljosaharlamov.wordpress.com/

https://gajajkos.com/

The post Kje si, žanr? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 02, 2022 10:30 AM

February 28, 2022

February 21, 2022

February 13, 2022

February 07, 2022

February 04, 2022

January 22, 2022

January 19, 2022

Rog, od kolesa do slovesa

Avtonomna tovarna Rog je s svojo unikatnostjo in udejstvovanjem v širšem slovenskem umetniškem okolju zagotovo predstavljala prostor, ki ga ni mogoče nadomestiti. Najrazličnejši ljudje, ki so v sožitju delovali v prostoru stare tovarne, so ta prostor najmočneje okarakterizirali in iz njega naredili Rog, ki je v naših spominih še kako svež. Od drugih prostorov umetniškega ustvarjanja ga ločuje tudi dejstvo, da je bil skvot, skupnost in socialno kulturno središče. Zaživel je iz ruševin stare tovarne in se z ljudmi, ki so mu dali priložnost, razvil v zatočišče, zaklonišče, dom ali pa samo prijeten prostor za druženje in ustvarjanje.

Njegov čisti začetek beleži leto 1871, ko zemljišče na Trubarjevi, v takratnem Šempeterskem predmestju, kupi Ivan Janesh in na njem zgradi majhno pritlično stavbo, strojarno kož, ki v dveh desetletjih postane dvonadstropna usnjarska delavnica. Ker je bilo takrat naselje značilno nabito z industrijsko dejavnostjo in so v njem od nekdaj prebivali obrtniki vseh vrst, se je bodoča tovarna lepo zlila z okoljem, čeprav se je navzven prilagajala predmestni okolici. Na prelomu v novo stoletje je zgradbo kupil Karel Pollak in jo v vojne namene razširil ter prelevil v proizvodnjo za izdelavo in dobavo vojnih in mornarskih potrebščin, ki so jih po potrebi izvažali v razne evropske države. Do leta 1922 je zunanjo podobo tovarne oblikovala tronadstropna železobetonska konstrukcija, ki je s skeletno nadgradnjo, znano po francoskem inženirju Françoisu Hennebiqueju, predstavljala unikum moderne skeletne fasade v Ljubljani, in še danes izstopa. Do začetka 60-ih let je tovarna prehajala iz rok v roke, dokler se zaradi podržavljanja tovarne usnja Indus vanjo ne naseli na novo ustanovljeno podjetje Rog. Prične pa se tudi proizvodnja legendarnih koles Rog. Današnjo zunanjo podobo tovarne lahko torej pripišemo njenemu povojnemu razvoju, ki ga beleži prav začetek izdelave Rogovih koles. Prezidava in preureditev objektov je namreč potekala ravno v obdobju njenega začetka, v drugem valu pa še leta 1963.

Vodstvo Roga je v začetku 90-ih zaradi logističnih stroškov opustilo proizvodnjo na Trubarjevi in združilo vso proizvodno dejavnost na Letališki cesti, nekdanjo proizvodno zgradbo ob Ljubljanici pa je želelo zaščititi. Industrijski kompleks so ljudje kmalu začeli uporabljati za različna kulturna udejstvovanja in prireditve. Začel se je denacionalizacijski postopek stare tovarne. Na mednarodnem kolokviju Evrokulture Rehabilitacija urbanega območja, ki ga je organiziral Oddelek za urbanizem Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL), so udeleženci predlagali, naj se tovarno zaščiti in nameni javnim in mešanim programom (javno-kulturna namembnost, obrtna in stanovanjska). Poslopje je bilo vpisano v Register nepremične kulturne dediščine (RKD) in opredeljeno kot mestna in urbana dediščina. Proces privatizacije se s tem poglavjem konča, saj tovarno kupi MOL s pogodbo o lizingu pri LB Hipo d. o. o.

Ta ogromna zgradba je bila nato prepuščena sama sebi. Njeno samevanje in propadanje je leto za letom vse bolj jezilo njene sosede, občudovalce, ljudi, ki so zanjo imeli načrte ter tudi tiste, ki so jo kot zgradbo cenili in jo želeli zgolj zaščititi. Zato so leta 2006 prostore zasedli študentke in študenti, umetnice in umetniki, ustvarjalci in aktivisti vseh vrst ter kulturne in družbeno usmerjene skupine predvsem mladih, željnih prostora, ki bi jim nudil možnost brezmejne ustvarjalnosti ali pa le mirno zatočišče. Ti so si za prenovo in prilagoditev tovarniških prostorov, ki so v letih neuporabe postali pravo nasprotje udobju, prizadevali sami. Notranjost so preuredili, prebarvali, opremili in stavbi tako dali nov namen, novo prihodnost. Razvijati so začeli mnoge dejavnosti. Nastali so Socialni center političnih aktivistov, humanistične delavnice, debate, seminarji, performansi, glasbeni dogodki, filmski večeri, plesne predstave, skejt turnirji, ateljeji idr. Pozabljeno tovarno so si tisti, ki so v njej videli uporabno prihodnost, prilastili in iz nje naredili “Avtonomno tovarno Rog” (AT Rog), ki se je tako dobro spominjamo. Prostor, ki je brez obvez ponujal priložnost izražanja in delovanja, je postal stičišče alternative, kreativnosti in druženja ljudi vseh vrst, ozadij in zanimanj, zato se je v njem oblikovala zelo ednistvena skupina, rogovci. Hkrati pa je skupnost AT Rog delovala zelo razpršeno, razčlenjeno in kompleksno, ker celovitega pregleda nad dogajanjem pravzaprav ni imel nihče. Raznovrstnosti res ni manjkalo, saj se je v tovarni trlo tako umetnikov, glasbenikov in perfomerjev, poklicnih ali amaterskih, kot tudi študentov, aktivistov in skejterjev. Če pa to Rogovo unikatnost osvetlimo še z druge strani, lahko v njej uzremo tudi njegovo največjo omejitev, saj ravno zaradi tolikšne razčlenjenosti nikoli ni uspel razviti značilnosti, ki skvotu pomagajo preživeti. Nerešeno vprašanje, kako deliti prostore, in zapleti s sosedi so vedno, bolj ali manj, povzročali težave.

Glavne smeri delovanja AT Rog lahko razvrstimo v pet skupin. Umetniško in kulturno ustvarjanje je zajemalo likovno, sodobno, multimedijsko umetnost, grafitarstvo, kiparstvo, gledališče, cirkus, glasbeno ustvarjanje in podobne dejavnosti. Potem so bile tu športno rekreativne dejavnosti, kot so skejtanje, kung fu in treningi tai chija, silk dancing, pilates ter nogomet in košarka. Prirejali so se družabni in glasbeni dogodki, koncerti in zabave. Prostori so se uporabljali tudi za obrtna in ročna dela, na primer šiviljstvo in popravljanje koles. Prav tako pomembna dejavnost aktivizma pa se je udejanjila predvsem skozi izobraževanje, organiziranje shodov, svetovanja, direktne akcije in neformalne politične organizacije. Pripadnost kateri izmed teh nikakor ni bila nujna; nekateri so si pod okriljem skupinskega dela lažje organizirali svoje lastno delovanje, drugi pa so v Rog hodili zgolj zase ali pa so se šele sčasoma začeli bolj vključevati v skupnost. Umetnica Tatiana Kocmur je svoje delovanje v rogovski skupnosti opisala takole: “Kot študenti smo se s prijatelji pogovarjali o tem, da bi bilo dobro imeti atelje izven Akademije, takšen večji, prostoren. Bolj za eksperimentiranje, bili smo v 3. letniku faksa. Ko smo se začeli o tem pogovarjati, je Marko Šajn rekel, da pozna nekoga v Rogu. Kontaktiral je Mateja Stupico. No, in smo šli en dan v Rog, kjer nas je Matej odpeljal do ateljeja v 3. nadstropju. Bil je ogromen in vanj sem se takoj zaljubila – barvit, stene obarvane z različnimi barvami, bilo je svetlo, kot nekakšna pomlad mi je delovalo. In ja, to je bil začetek. Isti dan smo dobili ključe in začeli pospravljati ter urejati prostor za delo. Na začetku se nisem kaj dosti brigala za skupščine, bila sem bolj outsiderka, željna le svojega prostora za ustvarjanje. Proti koncu svojega delovanja tam in prvega napada pa sem se bolj angažirala in bila del skupščine.”

V Rogu je delovalo okoli 15 stalnih kolektivov, sestavljenih iz 50 posameznikov, ti pa so predstavljali središče širšega kroga sodelujočih, ki je obsegal nekje 100 ljudi in nekaj tisoč občasnih uporabnikov, obiskovalcev in podpornikov. Prostorov v uporabi je bilo nekje 52, ostalo so bili predvsem nevarni ali deloma porušeni objekti. Med najbolj nevarnimi sta bila Galvana, kjer so v času izdelave koles galvanizirali njihove okvirje, in Stavba 21, kjer so bili železni stebri delno okvarjeni in prostori pokriti z azbestno kritino, katere delci so nevarni za vdihavanje. Od urejenih umetniških prostorov je bilo nedvomno največ ateljejev, kar 23, bili pa so bolj zasebne narave, saj je vsak umetnik v njih iskal svoj mirni kotiček za kreativno izražanje. Poleg bolj intimnih kotičkov pa so v Rogu delovali tudi gledališče, koncertna dvorana, glasbeno vadbeni prostor in galerija Kljub Vsemu. Dejaven je bil še Second Home, namenjen samoorganizaciji beguncev, migrantov in azilantov.

“Jaz sem imel to strategijo, da ko sem v Rogu, imam vse odprto, saj nimam ničesar za skrivati, ali nekaj potrebuješ ali si pa tudi turist, ki rabi kakšno informacijo. Sicer mi situacije, ko sem se počutil kot info točka, niso bile najljubše, ampak to je skupnost. Če je komu kaj zmanjkalo, npr. orodje, si je to sposodil in odšel ter prinesel nazaj. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, so bili to moji najljubši trenutki v Rogu, ki jih tudi najbolj pogrešam, pretočnost ljudi ter druženje. Težko si predstavljam, da bi bil asocialen, ko bi bil tam, verjetno bi me to tudi hudo motilo,” je svojo izkušnjo delovanja v “zlati dobi” Roga povzel umetnik Tilen Mihelič Kurent.

Poleti leta 2016 so z MOL prišle grožnje o evikciji, zato se je oblikovalo gibanje “Ohranimo Tovarno Rog”, ki je poskus evikcije uspešno zaustavilo. Vsaj v primeru “prvega napada”. Osem pripadnikov tovarne je kmalu za tem vložilo tožbo proti MOL zaradi kršitve posestniških pravic uporabnikov Roga; trdili so namreč, da imajo glede na svojo 10-letno aktivnost v tovarni pravico do posedovanja prostorov. Sodišče je v odgovor izdalo začasno sodno odredbo v prid uveljavitve posestniškega varstva za uporabnike AT Rog, saj so privatne varnostne službe ob poskusu evikcije uporabile prekomerno silo. S tem so se rogovci začasno zavarovali pred nenapovedanimi vstopi in začetkom rušenja tovarne. MOL je v odgovor sprožil civilno odškodninsko tožbo proti rogovcem in jo dobil. Šest od osmih uporabnikov, ki so se pritožili, je moralo Rog zapustiti, saj je bil poskus dokazovanja, da še vedno uporabljajo rogovske prostore, neuspešen. Vse to je po več bitkah privedlo do končnega udarca 19. januarja 2021, ko se je po petih letih boja proti izgubi doma, ateljejev, premoženja in živali na cesti znašlo veliko število uporabnikov Roga. MOL je pričel z obljubljenim rušenjem. Evikcijo so zaradi nasilnosti rogovcev spremljali policisti, ki jih je za pomoč prosila varnostna služba MOL. Nenaden in pretresljiv dogodek je sprožil vrsto odmevnih prostestov zaradi neodobravanja dejanj občine, kar pa je med rogovci in njihovimi podporniki na eni strani ter oblastjo na drugi še poglobilo prepad.

Takole se procesa evikcije spominja Tilen, ki je opažal medijsko zavajanje:
“Med vsemi stvarmi sem prinesel s sabo še nedelujoč hladilnik in pralni stroj, ki sta bila postavljena pred vhodom v glavno stavbo. Zraven sta stala še dva kipa, nekaj stvari so mi sicer vzeli že sproti. Oni pa so spravili hladilnik in pralni stroj kasneje na Povšetovo. Isti dan sva šla z Desotom po njegove stvari in on je mislil, da ima tam pečko, tudi napisal je, da jo ima. Pustili so vse peči do zadnjega. Potem pa vidiva, kako so vse stvari, ki jih nisem uspel rešit, začeli metat dol, tudi kipe od prijateljice. Ohranili so nedelujoči pralni stroj in hladilnik in v članku napisali, da je šlo za zapakirane gospodinjske aparate. Pustili so samo tiste stvari, v katerih so videli potencialni zaslužek.”

Izjemno pomemben element Roga je bil njegova tovarniška arhitekturna podoba, ki je vse od leta 2006 reševala prostorsko problematiko mnogih umetnic in umetnikov. Nudila je res veliko zapuščenih prostorov, ki so bili primerni za projekte kakršnih koli razsežnosti. Prostornost je bila ključna za Cirkusarno, ki je služila kot vadbeni prostor različnih cirkuških in sorodnih veščin, prav tako pa tudi kot gledališče. Dober primer sta še skejterska skupnost, ki si je v Rogu postavila svoj skejt park, in grafitna umetnost, ki krasi njegovo notranjost in zunanjost. Od drugih galerijskih prostorov se je Rog vsekakor ločil po tem, da nad njegovim delovanjem nihče ni imel celostnega pregleda in moči, in drži tudi, da sta prav ti okoliščini nehierarhičnosti in enakopravnosti privabili toliko ljudi. Rog je bil na svojevrsten način zmožen kohezivnega povezovanja umetnikov in omogočal je prostor tistim, ki so si ga želeli. Predvsem je bila to izvrstna priložnost za mlajše umetnike, ki so si komaj začeli utirati pot na sceno. S tem Rog odpira diskusijo o svobodnejših umetniških prostorih, ki niso odvisni od nadzora države in občine, kar pa pod vprašaj postavi delovanje kritikov, kuratorjev, galeristov in muzealcev. Lahko ga razumemo kot poskus vzpostavitve alternativnega prostora, ki je namenjen zgolj umetnikovi želji po izražanju. Umetnikova edina obveza, če je želel svoj atelje obdržati, je bila torej njegova lastna samoiniciativa. Uporaba in oskrba ateljeja je bila za umetnikovo dobro nujna, ni pa obstajalo nobeno pravilo, ki bi umetnika zavezovalo k časovno pogojenemu številu produkcij. Tudi ob vstopu ni bilo potrebe po kakršnemkoli dokazovanju umetniške dejavnosti, ni bilo razpisov ali zahtev po portfoliju; če si suvereno povedal, da želiš biti v Rogu, si tam tudi bil. Velja pa opozoriti na to, da kljub lahki dostopnosti in finančni neodvisnosti spet ni bilo tako preprosto priti do prostora. “Čeprav je bilo zastonj, je bilo veliko drugega dela, zaradi katerega so ljudje tudi odšli. To ni tako, da kar prideš, pa imaš vse na razpolago. Velike procedure so bile, in preden si začel ustvarjati, si moral dati to skozi. To je pomenilo veliko discipline, kar je zelo dobro izkusiti. Definitivno pa je bilo zastonj, če si ubogi študent, si to lahko celo privoščiš,” je o začetkih v Rogu še povedala Tatiana.

AT Rog bo kot primer industrijske kulturne dediščine, s svojo bogato zgodovino, mnogimi lastniki in kot prostor enega najbolj znanih in vplivnih umetniških gibanj v Sloveniji živel za vedno. Ostal bo znan po vztrajnosti svojih rogovcev, ki so se zanj borili do zadnjega dneva delovanja, in po sožitju umetnikov, kar je pri nas pravi unikum. O tem, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z njim, lahko samo ugibamo, nedvomno pa se bo do njegovega zadnjega diha zanj bojevalo mnogo ljudi.

Zala Kramperšek

Ilustracije: Lana Požlep

The post Rog, od kolesa do slovesa appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 19, 2022 09:39 AM

January 13, 2022

January 12, 2022

January 11, 2022

January 09, 2022

January 01, 2022

December 31, 2021

December 27, 2021

December 02, 2021

November 15, 2021

November 06, 2021

October 24, 2021

October 16, 2021

September 15, 2021

September 12, 2021

August 20, 2021

August 13, 2021

August 11, 2021

May 10, 2021

April 13, 2021

April 01, 2021

March 25, 2021

January 15, 2021

December 21, 2020

December 20, 2020

December 09, 2020

Za poslušat.

Oči so zarošene, para se kondenzira pod masko in rine naravnost v zrkla, oči so utrujene, nenehno gledanje v sploščene podobe ljudi, ki se pretakajo v domače pisarne prek zooma in drugih konferenčnih orodij, terja svoj davek. Čas je za poslušanje.
 
Da je glasbena sfera na Slovenskem, podobno kot drugod, zaradi zaprtja fizičnih prostorov njenega pojavljanja utrpela veliko škodo, je dobro znano. Koncerte se je skušalo nadomestiti s koncerti od doma in raznimi spletnimi prenosi. A tako kot se slika lahko splošči, se lahko tudi zvok. Čas je za poslušanje plošč.
 
Glasbena produkcija v lokalnem okolju je tudi letos prinesla precej novosti. Naj omenimo le nekaj morda manj opaženih, a nič manj zanimivih, tako, za pokušino.
 
Pri ljubljanski podzemni založbi ŠOP so objavljali kot zmešani. Samo letos naštejemo dvajset novih plošč v spletnih izdajah. Toplo priporočamo poslušalski sprehod po njihovih raznolikih zvočnih prostorih in štimungah.  
 
Založba Klopotec ni prav nič zaostajala. Letos so izdali več krasnih plošč v žanru, ki ga nekoliko široko imenujejo »jazz«. Plošče je mogoče dobiti tudi na fizičnih nosilcih, nekatere pa so opremljene celo s prav finimi knjižicami. V posluh predlagamo tudi njihovo serijo podcastov; v zadnjem najdemo pogovor s tolkalcem Galom Furlanom.
 
Skladateljica Brina Jež Brezavšček je pri ediciji Društva slovenskih skladateljev objavila ploščo Ponotranjene razsežnosti.
 
Bobnar in elektrofonik Jaka Berger je že tekom spomladanske izvedbe splošne karantene v pogovoru z Luko Zagoričnikom za portal Centralala govoril o svojem doživljanju aktualnih razmer. Povedal je, da se ukvarja z novimi albumi. Od takrat je pri svoji spletni založbi Zvočni prepihi objavil sedem plošč.
 
Opozorimo naj tudi na delo dr. Primoža Trdana, sodelavca 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Trdan že vrsto let urednikuje in vodi radijsko oddajo Arsov art atelje, v kateri se posveča novim, radiofonskim in elektroakustičnim glasbam. Leta 2019 je doktoriral z disertacijo »Slovenska elektroakustična glasba in zvočna umetnost«, letos pa ta obsežen korpus znanja prenaša v radijski cikel »Oscilacije«. Prve tri oddaje je mogoče poslušati tule, še nekaj pa se jih ima zvrstiti do konca leta, zato velja spremljati Arsov art atelje. Obenem pa v branje predlagamo intervju s Trdanom za Centralala.

The post Za poslušat. appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on December 09, 2020 11:04 AM

Obletnica smrti umetnice Mare Kralj

Letos bi veljalo obeležiti deseto obletnico smrti kiparke, slikarke, ilustratorke, lutkarice in filmske maskerke Mare Kralj (1909–2010).

Vir: dLib – Digitalna knjižnica Slovenije


O avtorici si lahko seveda na hitro preberemo v vsevedni Wikipedii, ali pa, še bolje, poslušamo posnetek predstavitev in predavanj, ki so jih lani pripravile mag. Olga Paulič, dr. Vesna Koželj Oblak, Petra Platner, Mojca Slana, Meta Hvaliček, Marjana Rančič in Breda Levec za cikel Znamenite Slovenke pri Slovenski matici.

Lutke, ki jih je Mara Kralj ustvarila za predstavo Čarobna skrinja (1953; po Eugenu Kollerju priredil Frane Miličinski, režiral Jože Pengov). Vir: arhiv Lutkovnega gledališča Ljubljana, objavljeno na FB strani Lutkovnega muzeja

Spomnimo naj tudi, da se na Kulturniku nahaja Iskalnik po zbranih digitaliziranih podatkih o umetnicah in umetnikih – Kulturnikove podatkovne zbirke >>>

The post Obletnica smrti umetnice Mare Kralj appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on December 09, 2020 11:03 AM

December 08, 2020

NALOŽ! Kulturnikova video-serijalka o transformacijah družbe in kulture v digitalni dobi

Na Kulturniku že celo leto spremljamo napore umetništva in kulturništva, da bi preživelo kljub korona-ukrepom in prepuščenosti ekonomskemu hiranju. Opazujemo poskuse kulturnih institucij, da bi kar se da tekoče nadaljevale s svojim delom, četudi so morale zapreti vrata svojih prostorov. Vse je šlo na splet. Toda to ni tako trivialna poteza.
 
Kaj torej za kulturo in umetnost pomeni selitev vsebin in dogodkov na splet? Kako se spreminjata javnost in javno, kako pogled in posluh, kako prostor? Ali je bila scena pripravljena na nenaden prehod iz fizičnega v virtualni prostor, ki so ga izzvali koronski ukrepi? Kaj je in kaj bi lahko bilo?
 
Da bi se približali odgovorom, smo povabili vrsto umtnic in umetnikov ter premišljevalk in premišljevalcev sodobnosti, ki so prispevali svoje video-kolumne na teme, kot so e-knjige in bralna kultura, digitalni arhivi, film na spletu, koncerti od doma, spletne galerije, vpliv globalnega kapitalističnega sistema in digitalne dobe na umetnost in kulturo v dobi korone … Nastala je video serijalka NALOŽ!

Vsak dan ena video-kolumna. Od 7. decembra do pričakovanega, a neznanega datuma konca. Kolumniste izbira za vas in nas Nina Dragičević.
 
Celoten nabor kolumn in kolumnistov najdete na spletni strani serijalke NALOŽ!
 
Tule pa je prvi prispevek, intervju z dr. Marino Gržinič (ZRC SAZU):

The post NALOŽ! Kulturnikova video-serijalka o transformacijah družbe in kulture v digitalni dobi appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on December 08, 2020 09:38 AM

November 18, 2020

Spletne umetnosti

Glede na to, da se danes, morda bolj kot nekoč, sprašujemo, kako je z umetnostjo v dobi zaprth kulturnih institucij, in kontempliramo o podobi umetnosti na internetu, se velja spomniti spletne umetnosti, ki je, kot nakazuje že ime, spletno platformo uporabila ne za odlagališče, pač pa za potencialni material in vsebino umetnosti. Spletna umetnost oziroma net art ima relativno dolgo zgodovino (na hitro si o njej lahko preberemo na Wikipedii, kakopak) in očitno tudi nenehno aktualnost. Četudi je klikanje že zdavnaj prenehalo biti zanimivo početje in se je preobrazilo v vsakdanjo nujnost, neizogibno povezano z delom, po novem tudi s sodelovanjem staršev v izobraževalnih procesih, in je zato morda predlog, da preklikajmo še kaj, neprimeren, naj vendarle opozorimo na nekaj “velikih imen” na področju internetnih umetnosti:

Olia Lialina >>>

Joan Heemskerk in Dirk Paesmans alias JODI >>>

Skawennati >>>

Michael Mandiberg >>>

Daniel García Andujar >>>

Albertine Meunier >>>

Teo Spiller: net.art net.art.trade; Vir: Wikipedia

Seveda pa ne smemo spregledati dogajanja na področju spletne umetnosti v lokalnem okolju. Spomnimo naj torej na delo Vuka Čosića, Hommage Mondrianu v avtorstvu Tea Spillerja, mnoge projekte Igorja Štromajerja in Jake Železnika ter na delo ekipe okrog spletnega zina Kimoto Timota.


V tistih vse manj redkih trenutkih, ko se nam zdi, da nam internet predvsem para živce, se velja spomniti, da iz njega izhajajo izjemno zanimiva umetniška gibanja. Sicer pa prav gotovo ni internet tisti, ki spravlja v norost, morda pa je kaj drugega:

Grafit v bližini ljubljanske železniške postaje. Vir: blog Around the World in 365 DaysGrafit v bližini ljubljanske železniške postaje. Vir: blog Around the World in 365 Days


Grafit v bližini ljubljanske železniške postaje. Vir: blog Around the World in 365 Days

The post Spletne umetnosti appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:18 AM

Novice iz sveta kulture in umetnosti

Če smo že govorili o knjigah: Na Javni agenciji za knjigo RS predpisujejo najnižje avtorske honorarje, ki jih morajo izplačati založniki, izbrani na razpisih in pozivih agencije, ki imajo z agencijo sklenjeno pogodbo o sofinanciranju. Najnižji honorar za eno avtorsko polo (pribl. 16 strani) izvirnega literarnega teksta je v Sloveniji 365 eur. Za avtorsko polo prevoda naj bi prevajalec ali prevajalka dobila najmanj 282 eur. Medtem je bil neki belgijski tekmovalni golob, da, golob, menda prodan za 1.600.000 eur. Sklep je na dlani: bolje golob v roki kot pa knjiga … kjerkoli?

Mary Wollstonecraft (1759–1797) je bila angleška pisateljica, filozofinja in borka za pravice žensk. Mati feminizma, ji pogosto pravijo. Skrajni čas je bil, da se ji rojstni London posveti, mar ne? No, in se je. Angažirali so angleško kiparko Maggi Hambling in ji postavili spomenik. Da za to delo niso angažirali kiparja, pač pa kiparko, je v družbi, kakršna je, samo po sebi vedno znova izjemen dosežek. Toda zgodba se ne konča pri tem. Skulptura sicer ni izrecna upodobitev Wollstonecraft, predstavljala naj bi vse ženske. A kljub temu je povzročila – internet pa omogočil – izbruh feminističnih kritik. Zakaj morajo biti skulpture žensk vedno upodobitve golih žensk? Zakaj morajo vedno imeti tako tipično perfektne poteze? Dajmo, slecimo Kolumba, nenazadnje pa tudi Prešerna iz tistih slojev plaht. 

Naslednje leto bo 110. obletnica rojstva virtuozinje na tereminu Clare Rockmore. Letos, ko sta na delu pandemija in zapiranje javnega življenja, večkrat slišimo, da v ospredje prihajajo zvoki “narave” in živali, ki so uzurpirale prostor, ki ga je najprej uzurpiral človek. A morda je zdaj tudi čas, da se obrnemo k nekoliko nevsakdanjim zvočnim konstruktom. Recimo, k zvokom teremina. Ta instrument je bil izumljen pred 100 leti, navdušil javnosti in nato bil poslan v pozabo. Kulturna redakcija hiše BBC se ga zdaj spominja v prav finem preglednem članku. Spomnimo tudi, da je v tukajšnjem prostoru pred leti deloval Theremidi Orchestra, ki je bil ustanovljen po zaključku tridnevne delavnice izdelovanja teremin in theremidi fizičnih vmesnikov na Ljudmili. Zasedbo so sestavljali: Ida Hiršenfelder, Dare Pejić, Tina Dolinšek, Robertina Šebjanič, Saša Spačal, Dušan Zidar, Luka Frelih, Tilen Sepič, Simon Bergoč, Borut Savski, Isac Petruzzi, Ian Soroka in Matic Urbanija.

Clara Rockmore igra Saint-Saënsa

The post Novice iz sveta kulture in umetnosti appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:14 AM

Novi literarni zakladi

Zdi se, da se nam želi na vse pretege približati prepričanje, da so knjige skrajno nepomembne za človekov kulturni razvoj, bralna kultura prav tako, pismenost prav tako. O tem je med drugim nedavno tega razmišljala tudi pesnica Nataša Velikonja za spletni časopis Društva slovenskih pisateljev Vrabec anarhist. Medtem ko so knjigarne zaprte, pa vendarle nekje, v temnih kotih, pod temnimi vrati in nasploh stran od velikih luči nastajajo izjemna literarna dela. Naj torej opozorimo le na nekaj, res le na nekaj novejših literarnih pridobitev v tem prostoru:

Letos smo dobili novo knjigo pesnice Maje Vidmar Pojavi (LUD Literatura), pri isti založbi pa je svoje pesmi izdal tudi Peter Semolič. Pri LUD Šerpa sta objavila pesnika Dejan Koban in Tone Škerjanc. Da je pesnik Iztok Osojnik jako prolifičen avtor, verjetno ni treba poudarjati (a pravkar smo). Letos je objavil ne eno, ampak dve novi pesniški zbirki: Poskus državnega udara pod pretvezo epidemije (Hiša poezije) in Maraton puhlosti in nesmislov (Polica Dubova). Mimogrede, med bralci v Sloveniji, in že teh je relativno malo, je še najmanj tistih, ki posegajo po poeziji. Predlog je seveda naslednji: včasih je še kako smiselno biti v manjšini.

Založba ŠKUC je poskrbela za prvi evropski knjižni prevod pesmi afroameriške feministične in lezbične avtorice Pat Parker v prevodu Nataše Velikonja ter pesniško biografijo Arthurja Rimbauda, katerega pesmi je prevedel Brane Mozetič, knjigo pa sestavil Matjaž Lunaček

Medtem je Sara Virk prevedla za založbo Litera romaneskni prvenec argentinske pisateljice Samante Schweblin Varna razdaljaLuna J. Šribar pa je pri isti založbi izdala kratkoprozni prvenec Konstrukt d. b. o. (Litera).

Založba Goga se je v zadnjih mesecih posvetila objavi prevodnih del: roman In njegovo ime bo Maejolijn van Heemstra je izšel v prevodu Staše Pavlovič, roman Pajtima Statovca Moj mačkon Jugoslavija pa je prevedla Julija Potrč Šavli.

Na področju družbenih teorij, sociologije in filozofije se je prav tako zgodilo več, kot bi lahko zaobjeli v eni kratki objavi. Franček Drenovec je za Založbo *cf. brskal po marksizmu in nas razveselil s knjigo V skritem raju kapitalizma. S knjigo Ideologija in ideološki aparati države, ki je v prevodu legendarne Zoje Skušek izšla že leta 2018, se je oktobra proslavljalo rojstni dan Louisa Althusserja (in aktualnost same knjige). Študija Dejana Aubrehta Tesnoba, dolgčas in obup prav tako ni nova, izšla je leta 2013 pri založbi Analecta, a se zdi, da na aktualnosti res ni izgubila. Kakorkoli že, čaka nas tudi še kar nekaj knjig iz založbe Studia Humanitatis.
Spomnimo naj seveda tudi na to, da se da mnoge knjige ne le kupiti, pač pa tudi izposoditi. Temu je namenjena spletna knjižnica Biblos.

The post Novi literarni zakladi appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:11 AM

Sicer pa …

Nekaj novic iz sveta umetnosti:

Journal of Cultural Heritage je objavil članek Pascala Cotteja, ki je skoraj petnajst let razvijal novo tehnološko metodo za analizo slik. Ugotovil je, da se pod Mona Liso skriva marsikaj, kar je očesu nevidnega. Članek je dostopen tule, povzetek o avtorjevem procesu in ugovitvah pa je objavljen tule. Nas pa zanima, kaj bi pokazala takšna skeniranja slik, nastalih na Slovenskem. Recimo, ali bi slika Saše ŠantelaKoncil slovenske glasbe (1936) utegnila razkriti, oh, kaj pa vemo, kakšno skladateljico? Ne, a?

V ZDA so septembra podelili televizijske Emmyje, v Sloveniji pa v teh dneh filmske Vesne. Pa Nobelovo nagrado pesnici Louise Glück, tokrat brez Handke fiaskov. Pričakuje pa se še raglasitev prejemnice ali prejemnika Jenkove nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Nominiranke in nominiranci so: Jana Putrle Srdić – Oko očesu vrana (Center za Slovensko Književnost, 2020), Maja Vidmar – Pojavi (LUD Literatura/Prišleki, 2020), Lucija Stupica – Točke izginjanja (LUD Literatura/Prišleki, 2019), Uroš Zupan – Sanjska knjiga (Cankarjeva založba, 2020), Brane Mozetič – Sanje v drugem jeziku (ŠKUC/Lambda, 2018).

Na plan je prišlo na stotine homoerotičnih risb angleškega slikarja Duncana Granta (1885–1978), člana skupine Bloomsbury. Risbe so nastale v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa v diskretnosti predane avtorjevemu prijatelju Edwardu Le Basu. In tako dalje, dokler niso, kljub pogoosti usodi homoseksualnih umetniških del, ki je uničenje, pristale pod nekega gledališkega oblikovalca. Ta jih je privlekel iz klozeta. Človek ne more, da se ne bi vprašal, kaj vse se skriva v omarah na Slovenskem.

Duncan Grant and John Maynard Keynes photographed facing each other c.1913.

Duncan Grant in njegov ljubimec, ekonomist John Maynard Keynes. 
Vir: Wikipedia

Oktobra se, tako kot vsak mesec, zgodi vse. Oktobra leta 1876 se je, poroča Kamra, rodila Meta Baš, slovenska amaterska gledališka igralka. Prav tako oktobra je izšla naslednja številka Slovenke: glasila Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko, v katerem najdemo ugotovitev, strnjeno v en sam članek: Naše žene čakajo velike naloge. Obenem pa je oktober tudi mesec rojstva Margaret Thatcher, zato raje ne nadaljujmo.

Vir: dLib.si, Slovenka (oktober 1944), letnik 2, številka 7a

New York je v pričakovanju razkritja kipa Meduze na mestu, kjer je bilo sojenje tistemu nadlegovalcu žensk Harveyu Weinsteinu. Kot je to značilno za sodobno razumevanje feminističnih gest v glavnem toku, dela ni ustvarila kiparka. Avtor je Luciano Garbati. Feministična aktivistka Wagatwe Wanjuki je ob tem zapisala:

Vir: Twitter

The post Sicer pa … appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:10 AM

Festivali – Kaj je že to?

Krasno leto, ni kaj. Tudi za kulturne in umetniške festivale. Festivalska forma spodbuja masovno združevanje ljudi, potem pa, na, konec združevanj in druženj. Vpliv koronavirusne pandemije na festivale v Sloveniji ni majhen. Kaotične razmere tega časa se povsem razjasnijo v Culture.si festivalski infografiki, ki spremlja količino in datumsko razporeditev obsežnega števila festivalov.

Za začetek: če smo jih lani detektirali okrog 200, smo jih letos zagrabili skoraj 50 manj. Poleg tega gre opaziti datumske prerazporeditve. Puf, trije festivalski meseci odpadejo. Sledi jesenska zgostitev, hitenje kulturniških producentk in producentov, da bi čimveč, kaj čimveč, vse stlačili v jesenske mesece, porabili tista sredstva, pa če se svet sesuje, da bi le nekako zagotovili vsem deležnikom, in teh ni malo, pričakovane honorarje.

Takole je to videti:
Leta 2019:


Leta 2020:

Toda, še enkrat, ne gre le za prestavljanja – in smart organizacijske manevre tipa prerazporejanje festivalske zgoščenosti na celoletne dogodkovne platforme –, ampak za dobesedno izpad festivalov. Jih je bilo preveč? Ne. Je kulture in kulturnikov lahko preveč? Ne.

Poglejmo si še, kaj se je zgodilo festivalom na posameznih področjih. Izpostavimo naj zlasti nove, vizualne in intermedijske umetnosti. Nikdar jih ni bilo absolutno mnogo.

Leta 2019:

Leta 2020:

Manj festivalov in krajši festivali. Pač manj. Ampak manj ni več. Ne v kulturi. Samo manj je.

Na področju glasbe:
Zaznali smo upad za vsaj 30 uveljavljenih festivalov. 30. Trideset. TRIDESET.

Leta 2019:

Leta 2020:

To ni nepomembno in o tem je bilo že ogromno napisanega še pred tole pandemijo. O tem so  pisali v mednarodni reviji za urbanistiko Cities (2019), raziskovali v globalni raziskavi The Power of Live (2019) in o tem razmišljali v knjigah Coughing and Clapping: Investigating Audience Experience (Routledge, 2016), The Future of Live Music (Bloomsbury, 2020) in drugod. Sori, Spotify, tega se ne da zamenjati s streamom muzike.

A videti je, da kljub neskončnim omejitvam, ki veljajo za kulturo, ne pa tudi za vsa druga združevanja ljudi, festivalneži nadaljujejo svoje delo. Do konca se ima zgoditi, upajmo, še kar nekaj glasbenih, gledaliških, filmskih, novomedijskih in drugih festivalov. Katerih, ugotovite z lahkotnim klikanjem po infografiki.

The post Festivali – Kaj je že to? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:07 AM

July 02, 2020

Black Lives Matter umetnost

Kot je že dobro znano, je 5. junija na ulicah Washingtona, ki vodijo k Beli hiši, nastal mural Black Lives Matter. Umetniško delo, ki ga je naročila županja Muriel Bowser, je v vsej svoji veličini dobilo ogromno pozornosti. Opazilo ga je celo občinstvo v vesolju.

Toda ta vizualni spektakel je morda del problema, ki ga gibanje Black Lives Matter naslavlja. Še isti dan so v izjavi za javnost zapisali, da je ta mural »performativna distrakcija od resničnih sprememb politik.« Omenjeni mural preimenuje ulico, izpusti pa imena, konkretne ljudi, ki so bili umorjeni v policijskem nasilju – to so George Floyd, Breonna Taylor, Tony McDade, Dreasjon Reed, Jeffery Price, D’Quan Young, Marqueese Alston, Terrence Sterling, Ralphael Briscoe in mnogi drugi, obenem pa izpušča zahteve gibanja. Tule si preberite celotno izjavo za javnost.Časopis Guardian je medtem sestavil spletno zbirko protirasističnih Black Lives Matter umetniških del, ki so nastala na ulicah New Yorka.

The post Black Lives Matter umetnost appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 02, 2020 07:37 AM

July 01, 2020

Kreativni sektor v času epidemije

Pomen kulturnega in kreativnega sektorja v družbi in gospodarstvu je edinstven. Zmogljivosti arhitekture, oblikovanja, glasbe, filma, gledališča, literature, medijev, kulturne dediščine in drugih dejavnosti, ki jih prištevamo v kulturni in kreativni sektor, so pomembne za razvoj družbe in gospodarstva ter so nepogrešljiv člen pri soočanju z ekološkimi, tehnološkimi ter drugimi razvojnimi in družbenimi izzivi.

Zato je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani 4. junija 2020 v organizaciji Centra za kreativnost potekala diskusija »Pomen kreativnega sektorja ter njegov položaj v času epidemije«, na kateri so sodelovali dr. Nika Murovec in dr. Damjan Kavaš iz Inštituta za ekonomska raziskovanja, dr. Barbara Predan, predavateljica na ALUO, ter Anja Zorko iz Centra za kreativnost, okroglo mizo je moderirala Meta Štular. Na dogodku so predstavili tudi dve izjemno pomembni raziskavi: Statistična analiza KKS 2008–2017 in Kulturno-kreativni imperativ.
Prva raziskava, Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017, je zajela 35.212 posameznikov, delujočih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v KKS. Študija ponuja osnovni vpogled v obseg sektorja in njegove potenciale ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave in priporočila za oblikovanje politik na področju KKS, ki bodo vzpodbujale razvoj sektorja, ustrezno javno podporo ter financiranje. Brošura Kulturno-kreativni imperativ predstavlja pregled ključnih ugotovitev in interpretacijo njihovega pomena za kulturni in kreativni sektor, v njej pa najdemo tudi priporočila za razvoj politik na področju KKS.

The post Kreativni sektor v času epidemije appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 01, 2020 07:35 AM

May 25, 2020

Alenka Pirman: KORONA IN KLIC DOLŽNOSTI

Ko je vse odpovedano in vse zaprto, kaj nam preostane? Ulica in svetovni splet. Bog ne daj, da bi crknil … internet! Čez noč so se ustvarjalci, kulturni producenti in ustanove po celem svetu znašli na istem. Sprva so svoje občinstvo na spletu lahko založili le s tistim, kar so že imeli in znali delati, nato pa so nekateri začeli razvijati tudi nove vsebine. Slovenska kultura še nikoli ni imela take konkurence kot v času pandemije. 

Popestritev življenja ljudi v ujetništvu 
Matjaž Schmidt JAK Projekt Radi beremo, vir: FB stran Ministrstva za kulturo

Morda bo kdo kdaj res analiziral, kakšne taktike so naše umetnice in umetniki ter kulturniki in kulturnice ubrali v izrednih razmerah, ki so postavile na glavo vse načrte in rutine. Kaj vse so ponudili svojemu občinstvu? So ga dosegli, se z njim povezali ali ga celo razširili? Jih bodo financerji za odgovorno ravnanje nagradili ali vsaj potrepljali po ramenih? Ali pa jih izpolnjuje že pregovorno zadoščenje, da so za ljudi naredili nekaj dobrega? Nič od tega ne bo v tem zapisu, le nekaj vtisov. 

Dejstvo je, da smo bili zasuti s spletnimi povezavami. Kulturnik je popisoval ponudbo, seznami so impresivni! Na spletu so se znašle ure in ure brezplačnih arhivskih posnetkov, filmov ter na stotine mikrodogodkov, ki so se odvijali v živo. Človek se vpraša, zakaj? Znana so pričevanja, da v težkih trenutkih pesem zaleže bolj kot kruh. So bili torej umetnice in umetniki ter kulturniki in kulturnice v času korona virusa nepogrešljivi komunalni delavci za dvig morale delovnega ljudstva, da se to ne bo phalo le s tujerodnimi proizvodi? 

Prva vtisa: prevladuje pojmovanje umetnosti in kulture kot popestritve življenja v brezizhodnem labirintu neoliberalizma. In da spontana ponudba spletnih vsebin enostavno odraža raven (ne)obstoječih strategij in znanj uporabe spleta v posameznih kulturnih organizacijah. 

Korona zapik

Razumljivo, da zabavni ustvarjalci zabavajo še naprej. A v navalu navdiha in navdušenja nad novoodkritim poslanstvom se jim je pridružila tudi »obilica karanteniranih, ki izkorišča možnost za pet minut slave. Iz podstrešij so izvlekli kitare in frajtonarice, da nam pod korona pretvezo igrajo in prepevajo. Celo novi predsednik vlade rima in sklada. In potem nam to še podarja!« Tomaž Grom, glasbenik in umetniški vodja Zavoda Sploh, je z bralci e-časopisa Centralala delil še druge bridke pomisleke o smislu ustvarjanja v času koronakrize. Njihova rubrika (Samo)iniciative (samo)zaposlenih je dragocen vpogled v antropologijo ustvarjalcev »med štirimi stenami«. Ob bok bi jim postavila kratkočasne intervjujčke z umetniki Spoznaj umetnico / umetnika, ki jih je v tem času začela pripravljati Umetnostna galerija Maribor in ki se lepo podajo poslanstvu institucije, obenem pa bralcu prinesejo nekaj novega onkraj promocijskega lajnanja. Tretji vtis: umetnost ni nikomur nič dolžna, kultura pa.

Četrti vtis je, da je bil koronačas tudi čas za introspekcijo in da smo lahko hvaležni vsem tistim ustvarjalcem, kulturnim menedžerjem in producentom, ki so z nami javno delili svoje debate, izsledke in razmišljanja prek videokonferenc. Taki sta bili Pandemija skozi lokalno glasbeno sceno Radia Študent in Muzeji v času koronavirusa v režiji Skupnosti muzejev Slovenije in ICOM Slovenija. Slednja je prinesla celo rezultate ankete o trenutnem stanju v slovenskem muzealstvu

V primežu komercialnih platform

Toda … Kje pa se je odvijala in kje leži večina tega bogastva slovenskih spletnih vsebin? I, na Zoomu, YouTubeu, Facebooku, Vimeu in tako naprej. Ne le, da bo vsaka javna kulturna institucija v bodoče enostavno morala znati proizvajati lastne multimedijske vsebine in jih oddajati prek družbenih omrežij, kjer se zadržuje del njihovega občinstva, poskrbeti bo morala tudi za tiste, ki nas/jih tam ni!

Nekaj svetlih zgledov za distribucijo spletnih vsebin pod lastnimi, nadzorovanimi pogoji na nacionalni ravni že imamo. Repozitorij Mrežni muzej sedaj gosti tudi kurirano spletno razstavo Virusni portreti ali pa kratko vodstvo kustosa Marka Jenka po Mušičevi razstavi Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua v Moderni galeriji. Dobro se je izkazala tudi Baza slovenskega filma, ki se je s filmskimi ustvarjalci dogovorila za brezplačno tedensko ponudbo slovenskih filmov, Arnesova tehnična ekipa pa je bila pri roki, ko je naval na film v spomin na preminulega Petra Musevskega presegel vsa pričakovanja. Se sploh zavedamo, kakšno družbeno premoženje je Arnes?! Upamo, da bodo v njihovih e-učilnicah pristali tudi simpatični, poučni klipi mariborskega Muzeja narodne osvoboditve

The post Alenka Pirman: KORONA IN KLIC DOLŽNOSTI appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 25, 2020 07:59 AM

May 12, 2020

Kultura, ki jo lahko izkusite skoraj v živo

  • 2. december do 8. februar: Jasmina Cibic: Fundus prizadevanja, razstava v Muzeju Sodobne Umetnosti Metelkova >>>
  • 3. december do 30. januar: Virtualni Zimski salon ZDSLU: Mali formati, prodajna razstava Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov >>>
  • 8. december do 7. januar: Kaj so nevladne organizacije?, razstava stripa v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše >>>
  • 9. december do 7. januar: Natan Esku: NAGAČENCI, razstava v Galeriji Kresija >>>
  • 12. do 20. december: 36. FESTIVAL LGBT FILMA, filmski festival >>>
  • 18. december do 15. januar: ADIJO / GOODBYE 2020! FILMMAKING MARATHON, spletni maraton filmskega ustvarjanja >>>
  • 21. december: PIFlab: KodoVŽivetja – spletno srečanje z Majo Kraljič, spletna delavnica live codinga >>>
  • 21. december: Noč kratkih filmov 2020, spletni program kratkih filmov >>>
  • 21. december do 24. januar: Tilyen Mucik: ŽBUNJE, fotografska razstava @ Mestna hiša (Magistrat, Rotovž) >>>
  • 21. do 29. december: Tilen Sepič: Kozmični dež, svetlobno-zvočna postavitev @ osmo/za >>>
  • 21. december do 30. maj: edu.arh: Prakse arhitekturnega izobraževanja, razstava o praksah arhitekturnega izobraževanja danes >>>
  • 21.december: PIFlab: KodoVŽivetja – spletno srečanje z Majo Kraljič, spletno srečanje >>>
  • 22. december: Chris Eckman @ Vodnikova domačija, spletni prenos solo nastopa v živo >>>
  • 22. december: LGBTQ literarni večer in predstavitev novih knjig iz Škuceve zbirke Lambda, literarni večer na spletu >>>
  • 22. december: Frederick Joe Evans IV. (Left Lane Cruiser) | Ostrigin maraton 2020, spletni prenos koncerta v živo >>>
  • 22. december: Kavarniški večer: Behind the concealer, spletnio dogodek >>>
  • 23. december: PLIŠ, spletni prenos koncerta v živo >>>
  • 23. december: Literarni zdaj-trk: Feri Lainšček, spletni prenos pogovora >>>
  • 23. december: Prosto-vezje | Anže Sekelj & Staš Vrenko: HEX 1.0, spletna delavnica >>>
  • 23. december: Novi začetki, spletni prenos osrednjega dogodka Mladih zmajev Črnuče >>>
  • 23. december: Azili: Eseji o socialni situaciji duševnih bolnikov in drugih zaprtih varovancev, spletni dogodek >>>
  • 26. december: N’toko | Ostrigin maraton 2020, spletni prenos koncerta v živo >>>
  • 27. december: V živo in prek spleta: Mismo Nismo | Ostrigin maraton 2020, spletni prenos pogovora s člani cirkuške alt- art skupine >>>
  • 28. december: Prosto-vezje: Klemens Kohlweis & Staš Vrenko : Dirty Module, spletna delavnica >>>
  • 30. december: Novi začetki, spletni prenos osrednjega dogodka Mladih zmajev Črnuče >>>
  • 8. januar: Gržinić & Pristovšek: »Biopolitika/nekropolitika«, spletni prenos predavanj >>>
  • Kinodvor: Kino igrišče >>>
  • Moderna galerija+MSUM: Serija Artemija in SLOVAR | Ljubezen v času covida-19 >>>
  • Razstave v Cankarjevem domu so, a se do njih ne da priti >>>

Več napovedi za naprej, zdaj in nazaj pa na Kulturnikovem zbirniku dogodkov.

The post Kultura, ki jo lahko izkusite skoraj v živo appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 12, 2020 01:44 PM

April 20, 2020

Kulturnik sedaj tudi v Karantena special ediciji.

Ali tudi vi begate z ene spletne strani na drugo in med goščavo vsebin iščete tisto pravo? No, zato na enem mestu zbiramo pregled kulturno-umetniškega dogajanja v Sloveniji v času karantene.

Izbirate lahko med različnimi sekcijami, seznam pa, tudi z vašo pomočjo, vztrajno dopolnjujemo. Lahko se sprehodite po virtualnih galerijah, poslušate literarne večere, si ogledate gledališke predstavefilme, poslušate muziko in si sposojate ali celo brezplačno naložite knjige.

Za pregled raznolikega in dinamičnega dogajanja na kulturno-umetniškem področju, kliknite na to povezavo.

Če veste za kulturne in umetniške vsebine, ki jih nismo vključili, nas o tem, prosimo, obvestite na urednik@kulturnik.si.

Vse dobro vam želi,
Kulturnik

The post Kulturnik sedaj tudi v Karantena special ediciji. appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 20, 2020 08:30 AM

April 09, 2020

Družba

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Koronski humor (Slovenski etnografski muzej) >>>
  • Asociacija spremlja dinamike na področju kulturnih politik >>>
  • Bunkerjeva kritiška platforma Kriterij nadaljuje z analizo predstav, dodaja ji razmišljanja o aktualih razmerah >>>
  • Z delom nadaljuje tudi Neodvisni – platforma za refleksijo sodobnih scenskih umetnosti >>>
  • SiGIC poziva: “Doniraj in podpiraj!” Pomoč glasbenikom, samozaposlenim v kulturi >>>
  • Arhiv Pekarne Maribor >>>
  • Dnevnikov Iz karantene: “Rubrika Iz karantene je namenjena predstavitvi umetniških del, ki so odporna proti koronavirusu, a trenutno zaprta v knjižnice in galerije.” >>>
  • Ekipa ZRC Sazu Fran Ramovš je pripravila seznam novih tvorjenk, povezanih s korono, recimo koronabedak. >>>
  • Arnes je naredil Začasne učilnice v času “korone”. >>>
  • Režiser Jaša Jenull in njegova serija družbeno kritičnih videov: video 1, video 2, video 3.
  • RTV Slovenija: Praznični izbor. >>>
  • Kulturno-umetnostna vzgoja od doma: Kulturni bazar “zbira spletne vsebine, koristne za vse, ki v tem času načrtujete dejavnosti za otroke in mlade, obenem pa ponujajo različne možnosti za vključitev kulturnih vsebin v pouk na daljavo. Marsikatere objavljene vsebine so namenjene tudi odraslim, ki v tem času nimate možnosti za obisk kulturnih ustanov.” >>>
  • Založba *cf je zagnala blog, ki ga je otvorila s prispevkom prof. Tanje Rener Življenje s korono in po njej. >>>
  • Ekipa Zavoda Motovila spremlja trenutno stanje v kulturi v Sloveniji in EU >>>
  • Predavanja in pogovori na spletnem Pritličju >>>
  • Ostanimo v družbi najboljših: Spletni prenos novinarske konference kulturnic in kulturnikov >>>

The post Družba appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:47 PM

Glasba

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Forum nove glasbe, december 2020 – april 2021 >>>
  • ŠTREAM, serija štirinajstih interaktivnih spletnih prenosov koncertov z odra velike dvorane Kina Šiška. >>>
  • Iz moje poslušalnice >>>
  • Koncertov ni, so pa plošče – recenzirane v spletni reviji Odzven.si >>>
  • V bistvu koncerti so: Val 202 #OstaniDoma koncerti. >>>
  • Ena in edina in večna: Tolpa bumov >>>
  • “Moj album” na spletni reviji Nova muska >>>
  • Skladatelj tedna na programu ARS >>>
  • Recenzije plošč na Rocker.si >>>
  • Recenzije “prezrtih glasbenih žanrov” prispeva 13. brat kolektiv >>>
  • Nova Muska je odprla novo rubriko: Koncerti in dokumentarci. >>>
  • Slovenska filharmonija: Glasbenice in glasbeniki se oglašajo od doma. >>>
  • Centralala: (Samo)Iniciative (samo)zaposlenih >>>
  • Debata: Pandemija skozi lokalno glasbeno sceno. >>>

The post Glasba appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:46 PM

Podcast in radio

  • Radio Študent: Novi koronavirus >>>
  • TV Radio Študent >>>
  • Metina lista >>>
  • Apparatus pogovori >>>
  • Mreža podcastov Marsowci >>>
  • Radio Terminal: Vsak dan v času karantene gostujoče plejliste od 10h do 14h. >>>
  • V tem času je pričel (a kmalu očitno tudi prenehal delovati Radio Izolat. Arhiv posnetkov je še na voljo na >>>
  • Lahkonočnice, sodobne slovenske pravljice, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. >>>
  • Zvočne pravljice Narodne in študijske knjižnice, osrednje knjižnice Slovencev v Italiji >>>
  • Pančkov svet, pesmice in pravljice v oblaku, ki  je v času koronavirusa do nadaljnega odprl vrata vsem. >>>

The post Podcast in radio appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:46 PM

Muzeji

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Slovenski etnografski muzej: Druženje z muzejem >>>
  • Mrežni muzej: repozitorij za hranjenje digitalne avdiovizualne kulturne dediščine in spletni dostop do AV gradiva. >>>
  • Umetnina dneva v spletni Narodni galeriji >>>
  • Virtualne razstave v Narodnem muzeju Slovenije >>>
  • Več kot 25.000 spletnih vsebin Slovenskega etnografskega muzeja >>>
  • Moderna galerija in MSUM od doma: ogled del, razmišljanja kustosov >>>
  • Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej odpira virtualna vrata v mnoge razstave. >>>
  • Koronaprojekt: Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije. >>>
  • Tehnični muzej Slovenije: digitalna zbirka predmetov, virtualni ogled muzeja, zbirke protokolarnih vozil, Muzeja pošte in telekomunikacij … >>>
  • Tržiški muzej nudi virtualne sprehode po svojih zbirkah, me drugim po usnjarski in čevljarski zbirki, pa tudi po koncentracijskem taborišču Ljubelj jug. >>>
  • Virtualna zbirka Ptujskega muzeja: fevdalna stanovanjska kultura, zbirka glasbil, tradicionalne pustne maske … >>>
  • Gospodinjski aparati, embalaže, drobni tisk, prazniki, knjige, tekstilije itn. v Muzeju narodne osvoboditve Maribor >>>
  • Digitalizirane zbirke Muzejev radovljiške občine. >>>
  • Loški muzej redno izpostavlja dela iz svojih bogatih in raznolikih zbirk. >>>
  • Kamra – Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. >>>

The post Muzeji appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:46 PM

Galerije

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Kjer so čebele doma, spletna razstava Slovenskega etnografskega muzeja >>>
  • VI. decembrski sejem ilustracije, 3.–29. december 2020 >>>
  • Muzej in galerije mesta Ljubljane: Virtualna vodstva po razstavah. >>>
  • Mestna galerija Ljubljana: Umetnost v času izolacije – Facebook razstava. >>>
  • Kako bomo živeli v prihodnje? Razstava študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v Mali galeriji >>>
  • Kulturni center Q: LGBT kulturna dediščina: Virtualna retrospektivna razstava: Dare Zatler – Dan. >>>
  • Loški muzej Škofja Loka: Moje tihožitje v času karantene. >>>
  • JSKD: Razstava Razgledi doma. >>>
  • DIVA – digitalni video arhiv deluje že od leta 2005. V bogati zbirki hranijo tudi digitalizirane razstave. >>>
  • Fotogank razpisal fotografski natečaj DEJ SKAD’ TO! Razpisni pogoji z navodili in prijavo na povezavi >>>

The post Galerije appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:45 PM

Film

Op. uredništva: ažurirano novembra 2020.

  • Mednarodni festival animiranega filma Animateka, 30. november – 9. december 2020 >>>
  • #FilmNaDan v spletnem Kinodvoru >>>
  • Avdiovizualni arhivi na Šoli Filma >>>
  • DIVA – digitalni video arhiv. >>>
  • Ostani doma, Diva! >>>
  • Brezplačne kulturne vsebine na spletni strani Društva za širjenje filmske kulture KINO! >>>

The post Film appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:45 PM

Knjiga

  • Vodnikova domačija na daljavo. >>>
  • Redni literarni dogodki v Vodnikovi domačiji prek spleta >>>
  • Sejem akademske knjige Liber.@c 2020: Knjige z vrta >>>
  • Maskina čitalnica: vsak teden knjiga brezplačno >>>
  • Ljubljana – Unescovo mesto literature: Iz doma v dom: Avtorice in avtorji se na kratko javljajo s svojih domov in berejo iz svojih knjig, tudi pravkar izdanih. >>>
  • Literarni natečaj založbe Primus za najboljšo pesem v ustvarjalni izolaciji >>>
  • PDF knjige Znanstvene založbe Filozofske fakultete UL >>>
  • Na tisoče e-knjig, dostopnih za izposojo na Biblos.si >>>
  • Še ena zakladnica znanja: arhiv Časopisa za kritiko znanosti >>>
  • MMC: “Branje v času samoosamitve”: knjižni predlogi literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev, prevajalk in prevajalcev, urednic in urednikov >>>
  • Drama bere za ranljive skupine” >>>
  • Društvo Police Dubove izvaja spletni bralni klub >>>
  • Pesnik Dejan Koban porablja nočne ure za prebiranje poezije njemu ljubih avtoric in avtorjev >>>
  • NUK: “Cankarjevo vesolje>>>
  • MMC: “Zelo redka knjiga!” in druge dragocenosti NUK-ovega arhiva >>>
  • Razmišljanja v času karantene: LUD Literatura >>>
  • Digitalna knjižnica Slovenije: izjemno obsežen arhiv različnih publikacij, od časopisja, člankov, knjig in drugih kulturnih zakladov >>>
  • Rezultati JSKD natečaja Protistrip. >>>
  • Spletni pogovori v okviru Festivala angažiranega pisanja itn. >>>
  • Stripolis: Brecht Evens na obisku >>>
  • NRSS: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja >>>

The post Knjiga appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:44 PM

Gledališče, opera, ples

Op. uredništva: nekatere institucije so bile s seznama umaknjene, saj so ukinile dostop do vsebin, ki so bile dostopne v času prvega vala epidemije.

  • CoFestival 2020 >>>
  • ImproLiga v živo na daljavo >>>
  • Bogat video arhiv SNG Nova Gorica >>>
  • ŠKUC gledališče. >>>
  • Gledališče Koper: Gledališče je doma >>>
  • Emanat TV: Do nadaljnega si boste lahko vsak večer ob 20.00 ogledali posnetek predstave iz Emanatovega arhiva, ki sega do leta 2004. >>>
  • Video posnetki predstav Gledališča Glej >>>
  • Bunker in #gledališčeskavča >>>
  • Ekipa Gledališča Koper o Kralju na Betajnovi, Mačku Muriju in Butalah. >>>
  • Trailerji, odlomki predstav in predavanja Slovenskega mladinskega gledališča ter Mladinsko za otroke. >>>
  • Spletno mladinsko >>>
  • SNG Drama od doma >>>
  • Lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Maribor >>>
  • Lutkovno gledališče Ljubljana povezuje mlade vseh starosti >>>
  • Spletni operni in baletni arhiv SNG Maribor >>>
  • Gogolj, Villqist, Möderndorfer in drugi v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj >>>
  • Dramsko ustvarjanje Anton Podbevšek teatra iz Novega mesta >>>
  • Hiša otrok in umetnosti v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Fru-fru objavljaja posnetke predstav. >>>
  • Ana pod oknom: Gledališče Ane Monro na javnih površinah pred bloki izvaja kratke umetniške intervencije, s katerimi želijo popestriti in polepšati dneve v izolaciji. >>>
  • Video posnetki mednarodne plesne skupine En-Knap >>>

The post Gledališče, opera, ples appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:36 PM

February 21, 2020

Kulturni bazar 2020

Na letošnjem Kulturnem bazarju, največjem nacionalnem strokovnem usposabljanju na področju kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo potekal 9. aprila 2020 v ljubljanskem Cankarjevem domu pod motom »Enaki v različnosti«, se predstavljata tudi Kulturnik.si, portal Ministrstva za kulturo in društva Ljudmila, namenjen orientaciji po kulturi in umetnosti, ter Culture.si, spletni kulturno-umetniški informator v angleščini, enciklopedija producentov, prizorišč in festivalov v Sloveniji.

Program, pravijo organizatorji Kulturnega bazarja, predstavlja različne načine, kako z medresorskim sodelovanjem krepiti zavest o pomenu kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje ter spodbuditi številna kreativna partnerstva, ki pripomorejo k inovativnejšemu učnemu okolju, spodbujajo kreativno mišljenjesocialno vključenost in krepijo družbene veščine.

Ko bosta Kulturnik in Culture.si na bazarju razvila svoje infografike in razkošne pahljače kulturniških barv, bodo obiskovalci in obiskovalke želeli oziroma želele vse – nebeško modro za literaturo in morsko modro za multidisciplinarne umetnosti, opečnato rjavkasto za ples in zamolklo zeleno za film, črno, sivkasto melahholično, vse. Skratka, enaki in različni. Vabljeni in vabljene!

The post Kulturni bazar 2020 appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:13 AM

Kam so šli lutkarji?

V dneh okrog kulturnega praznika naši lutkarji razpenjajo mrežo v liniji Dunaj – Nürnberg – Edinburg.

Peter Kus s predstavo Ponočnjaki hiti z grdoglasnimi inštrumenti-lutkami in fascinantnimi animacijami iz premiere v Lutkovnem gledališču Maribor v Dschungel teater na Dunaju, kjer bo kar sedem uprizoritev produkcije Zavoda Kuskus v koprodukciji z obema gledališčema.

Čarovnik barv, po besedilu Arnolda Lobela v slikanici, je stopil v lutkovno-gledališko dimenzijo v režiji Morane Dolenc in v likovni podobi Marijane Jelić, saj so se v Lutkovnem gledališču Maribor povezali z zagrebško lutkarsko organizacijo LOFT. Od 7. do 9. februarja se je predstavljal na festivalu Panoptikum v Nürnbergu

Renaud Herbin, fasciniran nad miniaturnimi lutkami pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v depoju Lutkovnega gledališča Ljubljana, je intermedijsko preinterpretiral njegovo predstavo iz leta 1936 Sovji gradMisterji sove, slovensko-francoska koprodukcija, ki je bila premierno uprizorjena na svetovnem festivalu lutk v Charleville-Mézièresu, se zdaj predstavlja na festivalu Manipulate na Škotskem. Tako se prebija Brexit, s pogonom kulture!

Sicer pa lahko lutkovnim gostovanjem po svetu sledite na portalu Culture.si:

The post Kam so šli lutkarji? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:12 AM

Kultura na spletu

V središče Ljubljane, na Poljansko cesto 11, se je lanskega decembra naselila striparna Stripolis, projekt Zavoda Stripolis in njegovega spiritus movensa Izarja Lunačka. Pri Kulturniku čestitamo, ker smo tudi sami stripovski norci; če pa bi še ne bili, bi pa to nadvse radi postali, kajti strip je fajn.

Stripolis deluje kot stripovska knjigarnica, kot atelje in kot prireditveni prostor, ob sobotnih dnevih pa pod taktirko Ane Duša vodijo otroški program. Poleg njihovega konstantnega razvijanja stripovske kulture preko vsakoletnega Festival Tinta smo sedaj tako znova dobili še eno stabilno točko stripovsega razvajanja.

Strip ni, kot se rado govori za film, resničnejši od resnice. Morda je njeno nezavedno, gotovo pa zna to nezavedno dobro narisati.

Veseli nas, da Stripolis uporablja Kulturnik, in sicer kar Kulturnikovo Vložišče, vaš najhitrejši, najenostavnejši in najbrezplačnejši način za doseganje imperativa, imenovanega promocija.

Če bi želeli, da se najave vaših kulturnih dogodkov in/ali novice prikazujejo širnemu spletnemu občinstvu tako rekoč sami od sebe, se nam oglasite na urednik@kulturnik.si

The post Kultura na spletu appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:11 AM

Filmski festivali

Med okrog 140 kulturnimi in umetniškimi festivali v Sloveniji je kar 20 filmskih, ki pokrivajo domala vsa interesna področja. Če pogledamo zgolj prvo polovico leta, lahko vidimo, da sta leto sicer začela koroški Outdoor Film Festival v Mežici in Festival evropskega in mediteranskega filmav Piranu, nato pa se filmska kultura v naslednjih mesecih s festivalsko intenziviteto vrti le v Ljubljani.

Konec februarja bo Festival gorniškega filma, ki ga pripravlja Društvo za gorniško kulturo, gosti pa Cankarjev dom. Slednji je producent marčevskega eminentnega, že 21. Festivala dokumentarnega filma (FDF). V aprilu nas čaka mlajša, sedemletna Kurja polt, ki bo prikazovala »kulte, klasike in žanrske odpadnike« v Slovenski kinoteki in Kinodvoru

Maja bo zatišje, zato pa nas bo začetek junija povlekel na zgodnje morje s filmskimi druženji na festivalu Kino Otok.

Več o filmsko-festivalskem dogajanju v Sloveniji si oglejte na infografiki Festivals in Slovenia:

Na portalu Culture.si nam je semantični MediaWiki omogočil tudi hitro gradnjo zanimive preglednice filmskih festivalov širom sveta, ki so gostili slovenski film – in sicer v več kot petdesetih državah, od Albanije do Uzbekistana.

The post Filmski festivali appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:10 AM

February 06, 2020

Luka T. Zagoričnik: RADIOPOD

Pred leti sem za spletni glasbeni medij Odzven (takrat še kot zunanji sodelavec, danes sem tam urednik) v rubriki Mnenja priobčil mnenjski sestavek Odzven radia[1]. Leta 2011, ko sem spisal ta miselni prispevek, sem opravljal funkcijo glasbenega urednika na Radiu Študent, katerega sodelavec sem še vedno, vmes pa sem nekaj let deloval tudi v okrilju 3. programa Radia Slovenija – Programa ARS. Sestavek se že v samem naslovu obregne ob negotovo aktualnost radijskega medija ob pojavu interneta, novih tehnologij, formatov, distribucijskih mrež in načinov poslušanja. Odzven  v naslovu ni mišljen kot moment, skozi katerega bo radio odzvenel v eter in za vselej utihnil, temveč kot njegov zmanjšan domet v medijski krajini, obenem pa cilja na njegovo ujetost v lastno formo, sheme in mreže ter poslušalske navade. Ob razmišljanju o vmesjih med ustaljenimi radijskimi formati, razpetimi med formo nacionalnih in regijskih radijskih postaj, komercialnih radijskih postaj, manjšinskih radijev, piratskih postaj, community in študentskega radia na eni strani in umetniških praks, zbranih v polju radio arta, vpetega v širše rastoče polje zvočnih umetnosti v sodobni umetnosti, se mi je zapisalo tudi tole:

»Radijska prezenca je minljiva v mediju zvoka, hipna je, razkrajajoča, s tem pa še toliko bolj podvržena zakoreninjenim pravilom in formam, ki naj bi poskrbele za to, da funkcionira. Vendar doseže danes ta glas vedno manj ljudi, še posebej mladih ljudi, pa tudi ostale zgolj oplazi, ne dosti drugače kot mimobežni šum. V tem pogledu so pričujoča razmišljanja in zven mojega glasu zven svojstvene nemoči. Če se v medij umeščaš skozi svoj glas, ki se kljub večglasju večinoma pravzaprav oglaša v monotonosti enoglasja, mu moramo vrniti njegovo mesenost v obliki Artaudovega krika in s tem ustvariti zarezo v transmisiji, vzpostaviti šum ali tišino, skozi katero se bo radio morda vendarle na novo vzpostavil …,« še malce prej pa tudi : »Se morda ravno skozi umestitev tišine v eter (ne kot prekinitev signala) z Adornom poimenovana ‘regresija poslušanja’ spremeni v aktivno, angažirano držo?«

Na eni strani imamo pretežno uniformirano podobo različnih tipov radijskih postaj z ustaljenimi načini podajanja informacij in različnih vsebin, vpetih v državno in kapitalsko logiko reguliranja, podeljevanja in ohranjanja oddajnih frekvenc z redkimi izjemami (piratski radio, deloma tudi community radio in študentske radijske postaje, ki jim je pri nas deloma blizu Radio Študent). Na drugi strani pa imamo mrežo bolj kot ne pretežno začasnih in agilnih iniciativ, ki radijski medij premišljujejo, ga skušajo spremeniti, ustvariti drugačne radijske prostore, razplastiti signal, zvene in šume, generirati nove vsebine in forme ter osvajati nove, tudi fizične prostore. Radio v radijski umetnosti ni zgolj medij, lahko je objekt, instalacija, koncept, večsmerna komunikacija, začasni prostor, cona, skupnost (in/ali njeno opolnomočenje), voice of the voiceless – sound of the soundless, umetniško delo, gverila, aktivizem, politična akcija, intervencija in umetniška razstava (za razliko od komercialnih radiev, ki so po tej analogiji preko svojega prevladujočega oglaševalskega prostora svojstveno razstavišče, sejmišče)[2]. Če smo v prvi sferi opletali s pojmom regulacije, je ne smemo zanemariti tudi v drugem polju. Tudi tu so začasne frekvence regulirane, produkcija pa je seveda regulirana skozi mehanizme sofinanciranja regionalnih, državnih in širših (denimo evropskih) kulturno-političnih mehanizmov (podobno večkrat velja za t.i. manjšinske radijske postaje ali vključitev manjšinskih glasov in tematik v ustaljene radijske sheme). Vzpostavljanje šuma, krika ali tišine je v pričujočem sestavku odprto polje razmisleka, vdora in razčlenjevanja že obstoječega in hkrati poizkus premisleka svojstvene nemoči ob uniformiranosti v obeh poljih ter osmislitvi signala v skrajno zasičeni krajini frekvenc, vsebin in novih formatov. Če je polje radijske umetnosti mnogo bolj agilno in odprto, raziskovalno v razbijanju ustaljenih radijskih form in žanrov, načinov produkcije, komuniciranja, umeščenosti in pršenja radijskega signala, pa je kljub porastu v zadnjih treh desetletjih večinoma ohranil ali zgolj nadgradil ideje in forme, ki so se pojavljale že v rosnih časih medija. Obenem ostaja večinoma zaprt v umetniških krogih, njegovi potencialno subverzivni pristopi torej odzvenevajo v majhnih skupnostih brez večjih učinkov na dominanten radijski diskurz, ki ostaja pretežno enak že od štiridesetih let prejšnjega stoletja.

V to vmesje se je že v tistem času prikradla digitalna krajina distribucije in prezentacije informacij, zgodb, glasbe…, ki danes prednjači v podobi streaming servisov in internetnih medijev, med njimi tudi radijskih (pri tem velja opomniti, da je danes seveda tudi tradicionalna radijska shema vpeta v polje digitalne distribucije in ni več odvisna zgolj od lastnega odmerjenega frekvenčnega dosega). Vanje je intenzivno vstopil format podcasta, ki se je formiral že zgodaj v prvem desetletju novega milenija in dopolnil, ozvočil blogosfero. Vase je inkorporiral vse pristope, ki smo jih lahko v preteklosti spremljali preko piratskih radijskih postaj, community in študentskega radia, ter večinoma opustil ohole načine prezentacije (izborni govor in ustaljeni načini nagovarjanja poslušalstva, visoko kakovost snemanja vsebin in predvajanja signala, vso ‘težko’ tehnologijo in specializiran kader, ki poganja celoten sistem, od tehnikov, snemalcev, novinarjev, špikerjev, moderatorjev, urednikov…). Zadevo je peljal izven uniformiranega načina naslavljanja poslušalcev v polje izrazito osebnega mnenjskega diskurza, ki se lepo vtke v sodobni milje inflacije mnenj in osebnih doživljanj, obenem pa ohranil tudi vsebinsko bolj drzne in kritične formate. Danes so podcasti vsebinsko široko razvejani, vpeti v polje tako do-it-yourself mehanizmov kot korporativnih medijev, v katerih najde mesto tudi cel kup obskurnih vsebin in vsebin, ki niso bile del dominantnega medijskega diskurza, tudi tistih iz radikalnih političnih polov in onih, ki jih danes dominantni medijski diskurz umešča v polje postfaktičnosti in fake news. Dostopnost interneta in platform ter produkcijskih sredstev in tehnologij (računalnik, mikrofon, ustrezna programska oprema za obdelovanje posnetkov in internet) za ustvarjanje tovrstnih vsebin so radikalno razširile in ‘demokratizirale’ medijski prostor in način distribucij tovrstnih vsebin (streaming servisi, platforme, kot je soundcloud, spletne strani ala 4chan, socialna omrežja in legalne ter ilegalne strani za izmenjavo in pretok vsebin). Ta odprtost seveda generira morje šuma, iz katerega se nato izlušči hierarhija najbolj poslušanih vsebin, ki jih narekuje moč platforme, vidnost in slišnost (moč promocije), sistem zvezdništva, ciljne skupine, demografija…, skratka, mehanizmi, ki poganjajo tudi tradicionalne medije. Slednji so se priključili sistemu podcasta, tako radijski kot tradicionalni tiskani mediji, založniki … S tem skušajo nagovoriti novega, mlajšega, sodobnega odjemalca, pri tem pa prečijo ali nadgrajujejo svojo ustaljeno formo arhiviranja etrskih vsebin. Te so bile prej del internega arhiva, stalno ali začasno dostopnega arhiva na spletu, del naročniškega sistema itd…. Na ta način skuša tradicionalni radio stopati vštric s sodobnostjo in ojačati svojo prezenco na internetu, obenem pa se udinja sodobni logiki izbire in dostopnosti vsebin (on demand). Slednja, po mojem mnenju, prednjači pred mobilnostjo, ki jo zahteva sodobna mobilna tehnologija (predpona iz besede podcast se direktno navezuje na danes že pokojni Applov ipod). Nenazadnje je radio preko prenosnega tranzistorja in avto-radia že dolgo mobilen. Po drugi strani si s tem, paradoksalno, spodkopava lastno pozicijo, pozicijo ekskluzivnosti vsebin, njihove hipnosti, občasne spontanosti in enkratnosti, naključnosti v odnosu do poslušalca (večinoma se podcast lahko prenese kot zvočna datoteka, se shrani in posluša kadarkoli) in na širši ravni bistvene efemernosti, ki je vtkana v sami zvočnosti medija. Morda ni naključje, da so danes v polju sodobne umetnosti (s tem tudi v polju glasbe in zvočne umetnosti) bolj iskane efemerne, prehodne, tranzitorne, časovno trajajoče prakse, ki ustvarjajo enkratnost, začasni prostor in ambient ter ponujajo ‘potapljajoče’ izkušnje.

Če je podcast vnesel zarezo v obstoječo radijsko krajino, pa ni uspel razbiti, spremeniti njenih ustaljenih form. Pričakovanja industrije glede novih formatov so se tekom let izjalovila. Vendar je podcast s svojim prihodom in uveljavitvijo kljub vsemu prinesel tradicionalni radijski krajini bistveno in potencialno koristno sporočilo. Razbil je tipičen mit o ‘fantomski’ radiofoničnosti in mit o vedno krajšem attention spanu, tisti grozeče kratki pozornosti, ki naj bi jo poslušalstvo namenjalo razbiranju informacij, mit o preproščini govorice in redukciji zahtevnosti vsebin. Morda tu leži prostor za repozicioniranje radia, ki je že danes svojstven radiopod, hibrid. Preko rehabilitacije teh form bi morda iz ozadnjega šuma spet izraziteje stopil v središče našega slušnega polja.


[1] http://www.sigic.si/odzven-radia.html

[2] V našem prostoru se z radio artom najbolj konsistentno ukvarja radioCona: www.radiocona.si

Luka Zagoričnik, glasbeni urednik, kritik, novinar,  esejist, založnik, organizator koncertov in kurator,  že več kot dvajset let izredno dejaven v domačem glasbenem prostoru, svoja udejstvovanja pa vpenja tudi v mednarodne vode. Aktivno sodeluje tako pri raznih tiskanih medijih (revije, časopisi, tedniki in različne publikacije, tudi knjige), spletnih medijih, na radiu in televiziji.

Kot glasbeni kritik piše za revijo Muska, Mladino, Delo, Radio Študent, Odzven, Program ARS in RTV Slovenija. Polje njegovega delovanja je široko in se vpenja tako v raznolike sfere popularne glasbe kot v polje jazza, improvizirane glasbe, sodobne klasične glasbe. Opazen je tudi njegov prispevek na področju uveljavljanja ter refleksije sodobnih, novih glasbenih in zvočnih praks, kot so zvočne instalacije, zvočna umetnost in audiovizualna umetnost, ki obstajajo na križiščih sodobnih umetniških praks in glasbe.

The post Luka T. Zagoričnik: RADIOPOD appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 06, 2020 05:14 PM

January 27, 2020

DIGITALNI ODTIS LITERARNE ZGODOVINE: novela Luize Pesjak

Med brskanjem po Kulturnikovih podatkovnih zbirkah, ki združujejo približno 30 izbranih strokovnih spletnih virov (podatkovne zbirke, spletna mesta, portali, arhivi), smo ugotovili, da je letos 150 od objave Rahele, izvirne novelice Luize Pesjak (1828-1898).

Delo je bilo objavljeno leta 1870 v letopisu Matice Slovenske, ki ga hrani NUK, a je dostopno tudi prek portala digitaliziranih del dLib. Izvirno novelico Rahela najdete na strani 128.

Prijetno branje vam želimo.

The post DIGITALNI ODTIS LITERARNE ZGODOVINE: novela Luize Pesjak appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:41 AM

INTERAKTIVNA INFOGRAFIKA: EU financiranje kulture

Gledati naprej ne pomeni prav dosti, če ne obstaja referenčni okvir za opaženo. Na Culture.si najdete interaktivno infografiko, ki predstavlja podatke o EU financiranju kulture, filma in avdiovizualnih medijev. Podatki zajemajo obdobje 2000-2018 in pokažejo, da je bilo v teh devetnajstih letih 220 organizacij v Sloveniji vpetih v 925 projektov evropskih dimenzij.

Culture.si Infographics EU funds

Vir: Culture.si

Več o projektu najdete na Culture.si, kjer lahko tudi poklikate po infografiki, filtrirate po umetniških kategorijah in ugotovite, katere organizacije s področja kulture so v teh projektih sodelovale.

The post INTERAKTIVNA INFOGRAFIKA: EU financiranje kulture appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:41 AM

UMETNIŠKA GOSTOVANJA V JANUARJU

Tadej Pogačar se med 10. januarjem in 29. februarjem predstavlja v dunajski galeriji Stock z razstavo CODE:RED.

V New Yorku poteka Winter JazzFest, na katerem bo 17. januarja nastopil pianist Marko Črnčec, skupaj z vokalistom Jonathanom Hoardom.

Baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor gostuje v neposredni bližini: 18. januarja bodo nastopili v teatru Nuovo Giovanni da Udine, 21. januarja pa v teatru Comunale di Modena. Obakrat bodo izvedli balet Giselle skladatelja Adolpha Adama in v koreografiji Rafaela Avnikjana.

Pianistka Kaja Draksler se bo predstavila na džezerjem dobro znanem prizorišču Bimhuis v Amsterdamu.

Če ste slučajno (ali pač namerno) v Hong Kongu, vas utegne zanimati koncert skupine Laibach v Chan Shu Kui City Hall.

Več o gostovanjih slovenskega umetništva najdete v zbirniku na Culture.si.

The post UMETNIŠKA GOSTOVANJA V JANUARJU appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:40 AM

KULTURNIKOVO VLOŽIŠČE

Le grand novost letošnjega leta na Kulturniku je Vložišče – stran, na kateri lahko dogodke vnašate ročno.

Kot pogosto poudarimo, Kulturnik sicer deluje po principu strojnega črpanja. To pomeni, da dogodke najde prek t. i. RSS feeda ali koledarja in jih lahko direktno prikaže (s tem pa jih promovira) na portalu, kar organizatorjem in producentom na področju kulture prihrani dodatno ročno delo.

Vendar pa se včasih zgodi, da organizacija (društvo, zavod, prizorišče) bodisi nima spletnega ali urejenega strojno berljivega formata za dogodke in/ali novice bodisi dogodke prireja le redkokdaj. Takrat še kako prav pride možnost ročnega vnosa. In ta storitev je zdaj na Kulturniku dostopna, izrazito enostavna ter, seveda, brezplačna.

Postopek je res sila enostaven: kliknete na povezavo, vpišete svoj email naslov, ga potrdite v nabiralniku in pričnete z vnašanjem.

Za pomoč in vprašanja smo vam, kot vedno, na voljo na urednik@kulturnik.si

The post KULTURNIKOVO VLOŽIŠČE appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:40 AM

2020 V ZNAMENJU OBRAVNAVANJA ZVOKA V DRUŽBI

Mednarodna iniciativa, ki jo sestavljajo Mednarodna komisija za akustiko (International Commission for Acoustics), Evropsko združenje za akustiko (European Acoustics Association), Ameriško društvo za akustiko ( Acoustical Society of America, Mednarodni inštitut za akustike in vibracije (International Institute of Acoustics and Vibration) ter Mednarodni inštitut za nadzor hrupa (International Institute of Noise Control Engineering) je konec 2019 najavila, da bo leto 2020 Mednarodno leto zvoka. Prek mnoštva dogodkov, prispevkov in diskusij želi iniciativa letos poudariti pomembnost zvoka in z njim povezanih znanosti ter tehnologij. V ta namen so postavili tudi novo spletno mesto sound2020.

Otvoritveni ceremonial se ima zgoditi 31. januarja na pariški Sorboni. Isti dan načrtujejo tudi ‘zvočni sprehod’. Spomnimo naj, da se v Sloveniji z zvočnimi sprehodi ukvarja umetnica Irena Pivka. Več o njenih projektih si lahko preberete na njenem spletnem mestu

Omenimo naj še, da v sklopu Mednarodnega leta zvoka poteka tudi mednarodno tekmovanje za osnovnošolke in osnovnošolce, srednješolke in srednješolce. Če ste v stiku s šolami, jim lahko posredujete povezavo do informacij o tem natečaju.

Kaj se v naslednjih tednih dogaja na področju zvočnih umetnosti v Sloveniji, pa lahko izveste na Kulturniku, seveda. 

The post 2020 V ZNAMENJU OBRAVNAVANJA ZVOKA V DRUŽBI appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:39 AM

January 08, 2020

KRITIŠTVO: gonilna sila za ozaveščanje o kulturnem dogajanju

Morda se zdi, da se napori in skrbi umetnice ali umetnika končajo, ko je delo objavljeno, predstavljeno, ko torej pride v javni prostor. Še posebej, če za svoje delo celo dobi dostojno plačilo. Pravzaprav pa je tako, da se skrbi – ki s samim ustvarjanjem nimajo prav nobene zveze – takrat šele pričnejo. Reče se jim: čakanje na recenzije oziroma kritike.

Umetništvu in tudi javnosti, ki ne uspe spremljati te obsežne kulturne produkcije, pride nasproti kritiška stroka. Tule je le nekaj utrinkov iz kritiškega prostora v zadnjem tednu: Diana Pungeršič je za revijo Sodobnost recenzirala esejistično zbirko Boštjana Narata Podaja v praznoVid Lendar se je za Dnevnik sprehodil skozi razstavo Pygmalion v Jakopičevi galeriji; Miša Gams je za MMC obravnavala Paradiž, drugo pesniško zbirko Petre BaumanKlara Drnovšek Solina je za portal Kriterij.si pisala o performansu Jana RozmanaMEMEMEMETine Vučko se je za revijo NovaMuska odpravil na tretji koncert Modrega abonmaja Orkestra Slovenske filharmonije; v Filmskem kotičku so si ogledali film The Irishman, v katerem glavne vloge zasedajo Robert DeNiroAl Pacino in Joe Pesci. Upamo, da bo tudi slednjim trem dodatna recenzija vsaj malo pomagala pri podaljševanju statusa samozaposlenega v kulturi.

Kritike oziroma recenzije se, seveda, kopičijo na Kulturniku

Če vašega najljubšega kritiškega portala še nimamo med viri, a bi si želeli, da bi ga imeli, nam to lahko sporočite na urednik@kulturnik.si.

The post KRITIŠTVO: gonilna sila za ozaveščanje o kulturnem dogajanju appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:21 AM

mednarodni fokus: PLESNI FESTIVALI PO SVETU

Na portalu Culture.si se je v desetih letih nabral zajeten arhiv podatkov o gostovanjih in številnih vabilih našim ustvarjalcem na mednarodne festivale. Na spisku več kot šestdesetih plesnih festivalov vidimo ducat plesnih festivalov na Hrvaškem, na katerih so gostovali plesne umetnice in umetniki iz Slovenije: povezave z dinamično zagrebško plesno sceno so očitno v razmahu, nekaj plesnih festivalov pa je tudi v Dalmaciji. Seveda pa so tukaj tudi druge, bolj oddaljene destinacije: producenta Flota in PTL sta poslala plesni tandem Žigan KrajnčanGašper Kunšek s predstavo Alien Express tako v Brazilijo kot v Kamerun. Zasledovalci sreče (EnKnapGroup in NTO) so gostovali ne le v desetih evropskih mestih, ampak tudi na festivalih v Hong Kongu in na Japonskem. Edward Clug je z deli Stabat Mater & Posvetitev pomladi gostoval na festivalu Cervantino v Guanajuato v Mehiki.

Seveda plešemo v mednarodnem prostoru tudi prav zdaj in v prihodnje. V decembru 2019 se Matija Ferlin predstavlja v Varaždinu, v januarju 2020 pa v Kataniji nastopa Milan Tomašik. Medtem ko je en del baletnega ansambla SNG Maribor prejšnji teden v londonskem Coliseumu dvakrat predstavil Radio & Juliet koreografa Edwarda Cluga, je drugi del ekipe SNG Maribor, v sodelovanju z Gledališčem Koper, v Hrvaškem narodnem gledališču v Varaždinu izvedel koreografijo Gaja ŽmavcaPeter in volk.

Naj vas opozorimo na gostovanje dveh perspektivnih koreografij, Ane Cvelfar in Kaje Vajdetič, na festivalu Jerusalem International Dance Week v Plesnem centru Macha Shalema v Jeruzalemu. Gostovanje je finančno podprlo Veleposlaništvo RS v Tel Avivu. Avtoricama želimo uspešno delo.

The post mednarodni fokus: PLESNI FESTIVALI PO SVETU appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:20 AM

Knjige v vsako hišo: Zaključil se je 35. Slovenski knjižni sejem

S 1. decembrom se je v ljubljanskem Cankarjevem domu zaključil 35. Slovenski knjižni sejem, obenem pa je ob koncu preteklega meseca država znižala davek na knjige. Knjižna nebesa. Toda: kot navaja Andrej Blatnik v Dnevnikovem komentarju, si leposlovje bralci v polovici primerov izposodimo v knjižnici. Le štiri odstotke knjig kupimo v knjigarnah. Sejem tako morda deluje kot kataloška knjižna razstava.

Organizatorji so se letos, ob jubileju, sicer pohvalili z milijon prodanimi knjigami; če pa pomislimo, da je v 35. letih sejem obiskalo okrog 700.000 obiskovalcev in obiskovalk, dobimo na obiskovalca oziroma obiskovalko knjigo in pol. Da, res, je, kot kaže raziskava “Knjiga in bralci”: v Sloveniji je 50 odstotkov nebralcev.

35. Slovenski knjižni sejem je letos predstavil okrog 200 novih literarnih izdaj in ponudil okrog 300 dogodkov. Morda bi veljalo še vedno in znova in znova vendarle razmisliti o opomniku, ki ga je v lanskem letu podala pesnica in založnica Anja Golob: sodelovanje na Slovenskem knjižnem sejmu si mnoge založbe finančno težko privoščijo, stojnica namreč stane okrog 1300 evrov. Tako smo letos, denimo, pogrešali Aleph, založbo, ki nam kot po tekočem traku poklanja Jenkove nagrajence in nagrajenke.

Slovenski knjižni sejem ima seveda poleg širnega občinstva tudi precej medijske pozornosti, ki pa se z najrazličnejših koncev steka na Kulturnik. Tako si lahko na enem mestu preberete, kaj vse se je dogajalo letos, kakšni so bili komentarji, katere teme so bile odprte na vsakem izmed več sejemskih odrov itn.

The post Knjige v vsako hišo: Zaključil se je 35. Slovenski knjižni sejem appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:19 AM

ALI RAČUNALNIŠKE IGRICE RES DVIGAJO RAVEN KONZUMIRANJA KULTURE?

Eurostatova publikacija Culture Statistics – Edition 2019 poroča, da uporabniki interneta med aktivno populacijo (16–74 let) v Sloveniji še vedno presegajo povprečje Evropske unije na področju rabe interneta za namene konzumiranja nekaterih segmentov kulture. Če se ustavimo le pri podatkih o rabi interneta za poslušanje glasbe (radio, streaming): povprečje za območje EU je 56 %, v Sloveniji pa 64 %.

V publikaciji prištevajo med kulturo tudi igranje igric, kar nam ni povsem jasno, a vendarle, rečemo lahko, da v Sloveniji internet za igranje igric uporablja 7 odstotnih točk manj uporabnikov interneta kot v celotni EU. Sklep je lahko naslednji: Princip Kruha in iger! očitno v Sloveniji ne deluje – morda bi deloval princip: Kruha! –, gotovo pa dostopnost glasbe, kar omogoča internet, v tem prostoru igra pomembno vlogo. Več statističnih podatkov o infomacijski družbi najdete na spletnih straneh Eurostata, pa tudi na Statističnem uradu RS.  

Vir: Eurostat

The post ALI RAČUNALNIŠKE IGRICE RES DVIGAJO RAVEN KONZUMIRANJA KULTURE? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:18 AM

PRIHAJAJO NOVE EDICIJE FESTIVALOV

Leto 2019 odhaja z izkupičkom 187 festivalov; od tega jih je bilo kar 70 glasbenih, 22 filmskih, 12 literarnih. Koledarsko “arhitekturo” je izrisal Culture.si.
 
Še vedno je največja gostota festivalov v poletnih mesecih, od sredine junija do sredine septembra, od tega največ glasbenih, daleč najmanj pa literarnih. Literarni festivali so tudi sicer daleč najredkeje zastopani v celokupni slovenski festivalski zgodbi, in če pomislimo, da so odrasli Slovenci – po podatkih raziskave “Spretnosti odraslih PIAAC 2016”, največje mednarodne raziskave o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom – pod povprečjem držav OECD v besedilnih spretnostih ter pri reševanju nalog v zahtevnih tehnoloških oziroma digitalnih okoljih, da ima vsak četrti odrasli v Sloveniji manjše besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov in težko razume celo preprosta besedila, več kot 400.000 odraslih pa dosega komaj spodnji prag spretnosti, nadalje, da ima enak delež prebivalcev Slovenije težave tudi z matematično pismenostjo in da se je Slovenija med vsemi sodelujočimi evropskimi državami znašla skoraj na dnu, v družbi s Španijo in Grčijo, potem je morda čas za razmislek (tudi) o morebitnih korelacijah med temi podatki in gostoto literarnih festivalov.
 
Pozor, na Kulturniku smo začeli zbirati datume, zidake za infografike 2020: U3 in BIO premoščata skok v 2020, v januarju se priključijo Bobri, BUMfest in Festival evropskega in mediteranskega filma. Rast festivalov lahko spremljate na interaktivni infografiki Festivali v Sloveniji na Culture.si, prav tako tudi v pregledu dogodkov na Kulturniku.
 
V kolikor veste za festival, ki ga v podatkovnih bazah še nimamo, vas vabimo, da nas o tem obvestite na urednik@kulturnik.si, mi pa držimo pesti za nove edicije festivalov.

The post PRIHAJAJO NOVE EDICIJE FESTIVALOV appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:15 AM

November 12, 2019

LETIŠČNIKI, MENJAŠTVO in VDRUGOKUP: O kreativnosti v jeziku

Da je jezik stvar nenehnih dinamik in razvoja, na spletu morda še najbolj jasno pokaže FRAN – portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Poleg dela na področju digitalizacije slovarjev, ki ga sodelavci ZRC SAZU izvajajo ‘v hiši’, pa k sodelovanju vabi tudi vas in nas. Vsak lahko prispeva svoj predlog ustreznice za besede, ki so bile v bližnji zgodovini prevzete v slovenščino. Ker je življenje danes kar najbolj interaktivno, FRAN omogoča, da med predlogi ustreznic oddate glas za po vašem mnenju najbolj ustrezno ustreznico.
Tako, na primer, ugotovimo, da bi namesto benchmark lahko rekli sodilnik ali mejomer, ustreznice happeningu bi lahko bile zgoditevzgodek, celo zgodbek ali zgodlja, namesto body art bi morda rekli teloizem ali teloumetnost, namesto trendsetter pa smerničartežnjedelnež ali smernicodelnež.

Nekateri predlogi navdušijo nekoliko manj: da bi namesto vintage rekli vzdihomodni, javnosti (še) ni prepričalo, medtem kot je poddaja kot ustreznica podcastu požela precej odobravanja.

Skratka, utegne se zgoditi, da bomo v prihodnosti rekli, da je umetnica Natalija v mednarodnem prostoru uspela s teloističnimi zgodljami, s svojimi razmisleki v tedenskih poddajah o vzdihomodnem oblikovanju pa je postala prava smernicodelnica.

The post LETIŠČNIKI, MENJAŠTVO in VDRUGOKUP: O kreativnosti v jeziku appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 12, 2019 12:25 PM

11 ČLANKOV O GALERIJAH V SLOVENIJI … V RUŠČINI

Avgusta in septembra 2019 je v sklopu tekmovanja-maratona Spoznaj sodobno umetnost, ki sta ga izvedli ruski muzej sodobne umetnosti Garaž (Moskva) in Wikimedia RU, potekalo intenzivno pisanje člankov o mednarodnih institucijah, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo. Največ člankov je napisal rusko-švicarski kemik Roman Balabin (Univerza v Heidelbergu, Univerza v Göttingenu), prav on pa je napisal tudi 11 člankov o organizacijah v Sloveniji, med njimi Mednarodni grafični likovni center v LjubljaniUmetnostna galerija MariborMultimedijski center Kibla, Mestna galerija Nova Gorica in Galerija Murska Sobota. Avtor se je za vir informacij najpogosteje naslanjal na Culture.si, ki ima v bazi več kot 250 člankov o področju vizualnih umetnosti.

The post 11 ČLANKOV O GALERIJAH V SLOVENIJI … V RUŠČINI appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 12, 2019 12:24 PM

OBLIKOVANJE: festivali in gostovanja

Infografika festivalov na portalu Culture.si omogoča vpogled v tematsko osrediščanje  festivalov v različnih obdobjih posameznega leta. Tako lahko, denimo, v zadnjem trimesečju praviloma vidimo gosto tkanje festivalskih dogodkov na področju dizajna.

V Sloveniji to jesen potekajo: Mesec oblikovanja, 9. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, pred vrati pa je že 26. BIO.

Poglejmo še infografiko Culture from Slovenia Worldwide na področju oblikovanja: Tanja Pak se je udeležila Tedna stekla v Benetkah, oblikovalci iz kolektiva OLoOP Design so se s projektom Ženske, ki vezejo pripovedi udeležili festivala Vienna Design Week 2019, Neža Žehelj pa je v portugalskem Portu sodelovala na mednarodni skupinski razstavi nakita Collectiva Meeting. Kje vse v tujini gostujejo oblikovalke in oblikovalci (pa tudi druge umetnice in umetniki) najdete v naši bazi gostovanj na Culture.si.

The post OBLIKOVANJE: festivali in gostovanja appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 12, 2019 12:23 PM

KULTURNIKOVO NOVO

V sodelovanju s producenti na področju kulture v Sloveniji se spletna baza kulturnih dogodkov in novic vztrajno polni. Opozoriti gre sicer, da se vse premalo producentov zaveda, kako nujna je spletna prisotnost, in sicer takšna, ki ne polaga vseh upov v platforme, kot je Facebook, temveč se gradi na avtonomnih spletnih straneh.

Na Kulturniku toplo pozdravljamo nove vire, tokrat pa izpostavljamo naslednje tri:
Carpe artem je cikel dogodkov, ki, kot povedo organizatorji, “ponuja mestu in širši regiji ne le količinsko dopolnitev deficitarne koncertne ponudbe, temveč programsko zaokrožene koncerte, na katerih se predstavijo glasbeniki, ki umetniško delujejo v Mariboru in Sloveniji, ter gostje glasbenice in glasbeniki, ki so se uspešno uveljavili na evropskih koncertnih odrih.” Novice in dogodke cikla Carpe artem sedaj najdete tudi na Kulturniku.

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, katerega začetki segajo v leto 1893, se danes osredotoča na arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, etnologijo, ob stalnih zbirkah pa redno postavljajo razstave nekoliko bolj kratkoročnega značaja, a zato dolgoročnega pomena. Spremljajte jih na Kulturniku.

Impro Liga (Društvo za kulturo in izobraževanje  IMPRO) že četrt stoletja predstavlja jedro improvizacijskega gledališča v Sloveniji. Vsako leto se v sklopu njihovega delovanja zgodi državno tekmovanje gledaliških impro skupin. Letošnjo sezono so otvorili z dogodkom Impro liga: Olimpijske igre, kako jo bodo nadaljevalipa spremljajte na Kulturniku. Prav tako lahko na Kulturniku pozdravljamo šolsko impro ligo.

The post KULTURNIKOVO NOVO appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 12, 2019 12:23 PM

NOVEMBRSKO GLEDALIŠČE

V fokusu očesa bo novembra prav gotovo film, saj se približujejo Liffe, Festival LGBT filma, Festival neodvisnega filma, v decembru pa še Animateka in Boff v Bovcu, a na nekih drugih odrih bo potekal film v živo, torej, teater. Kulturnikov razpored predstav v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Lutkovnem gledališču Maribor, Slovenskem mladinskem gledališču, Mini teatru, SNG Drama, Stari mestni elektrarni, SiTi Teatru, Ustvarjalnem centru Švicarija, Tomčevi dvorani v Domžalah, SNG Nova Gorica in drugod naj vam bo v pomoč pri usklajevanju že tako zapletenih urnikov.

Obiščite Gledališče na Kulturniku >>>

The post NOVEMBRSKO GLEDALIŠČE appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 12, 2019 12:22 PM

February 17, 2019

Robertina's videos on February 17, 2019 08:31 PM

December 12, 2018

O spletu s producenti: festival in društvo Mesto žensk

CoW_logo_colour

Kmalu po 24. izvedbi mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk smo k pogovoru povabili umetniško vodjo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk Tejo Reba. V pogovoru smo se osredotočili na spletno komuniciranje društva oziroma festivalskega programa, o žal zamrli platformi COWeb, arhiviranju in priložnostih, ki jih za to ponuja splet.

Teja Reba je od leta 2016 umetniška vodja festivala Mesto žensk. Že več kot deset let profesionalno deluje na polju uprizoritvenih umetnosti kot koreografinja, performerka, plesalka in režiserka. Če kaj, jo zaznamuje žar – ob njenem umetniškem delu, kot aktivistko in kot osebo, ki želi enakopravno obravnavo vseh ljudi.

Zdravo Teja, morda je na mestu za bralce vstaviti opombo, da sva v preteklosti sodelovala, ter da sem pri uresničevanju komunikacijskih strategij društva med letoma 2012 in 2016 tudi sam aktivno sodeloval. Eden izmed izzivov v tem pred-#MeToo obdobjem je bilo tudi pri sicer še nenagovorjenih javnostih vzbuditi zanimanje in zavest, da društvo in festival odpirata vprašanja, ki se tičejo nas vseh. Zanima me, kakšno vlogo ima za vas kot društvo ter kot producente festivala spletno komuniciranje? Kje vidite omejitve, pasti, kaj po vašem mnenju “deluje” in po čem prepoznate uspešnost spletnega komuniciranja? Kakšno je razmerje med vloženimi sredstvi v spletno in “ne-spletno” oglaševanje?

TR: Pri vsakem komuniciranju je v ospredju poglavitno vprašanje: “Kaj je osrednja zgodba? Zakaj je ta zgodba pomembna? Kakšne vrednote nosi?” Mesto žensk je edinstven fenomen v evropskem prostoru in ga danes vsekakor lahko podajamo kot primer dobre prakse. Zaradi izjemno omejenih sredstev je delovanje bilo fragmentarno, zgodba Mesta žensk v mednarodnem kulturnem prostoru se je razživela od ust do ust. Da ne bo pomote, mislim, da je to velik adut. Mesto žensk so v svetu promovirale umetnice, gostje, teoretičarke, profesionalni kulturni sektor – festival ima v profesionalnem okolju sloves, umetnice se z našim delovanjem identificirajo in so počaščene, če pri nas nastopajo. To je izjemen dosežek za festival, ki operira z neprimerljivo nižjimi sredstvi, kot primerljiva platforma v tujini.

Ker so naše festivalske vsebine specifične, govorimo o angažiranih umetniških praksah, naš prostor pa je majhen, je prodor v širšo javnost zahteven proces. Tukaj po mojem ne moremo govoriti samo o komunikaciji festivalskih vsebin, temveč o akcijah, ki lahko odzvanjajo onkraj samega umetniškega konteksta. Te akcije so namenjene senzibilizaciji ljudi za vprašanja enakosti. Takšna je npr. kampanja #VsakDan8Marec, ki poteka okoli 8. marca, v zadnjih dveh letih je usmerjena predvsem v mlade (srednje šole), za katere pripravljamo interaktivne učne ure o feminizmu, enakosti in kontekstualiziramo manko prisotnosti ženskih likov, avtoric, pesnic, slikark v šolskih učnih načrtih. Ali pa Teden odprtih vrat, kjer predvsem študentsko populacijo popeljemo v zakulisje našega delovanja. Ogromno dela opravimo na terenu, to je velik angažma, ki terja svoj čas, vendar verjamem, da se vsebina bolj vtisne v spomin z dejanskim iz oči v oči. Mogoče to izhaja iz dejstva, da sem odrska oseba in prisegam na direktno izmenjavo in odrsko norost razdajanja. V sezoni 2017/2018 smo izvedle veliko predstavitev našega delovanja in vizije v Sloveniji in v tujini, gre tako za predstavitve novim ciljnim skupinam kot tistemu profesionalnemu sektorju, ki nas še ne pozna, dobršen del je namenjen tudi mreženju in pripravi novih mednarodnih projektov, kjer se naša zgodba organsko širi.

Sicer pa bi rekla, da so spletna, klasična, osebna komunikacija in mreženje sestavni del naše strategije v nekem uravnovešenem razmerju. Velik izziv nam predstavlja prenova spletne strani. Tukaj vidim res dober potencial, saj je naša, sicer okorela spletna stran pravi vsebinski in arhivski biser. Drugi izziv je kontinuiteta spletne komunikacije, saj se nam sodelavka_ec za PR in promocijo, pridruži le za festival. V pisarni smo tri osebe, ki skrbimo za program, produkcijo in administracijo, kar lahko prevedem v pomanjkanje resursov in kadra za sistematično in daljnosežno nadgradnjo obstoječega spletnega komuniciranja. Cilj: redna sodelavka. Novost so mesečniki, manjše celoletne akcije na spletnih omrežjih, redne novice in krovno trietapno plačano oglaševanje (teaser – trailer – event). Za letošnji festival smo do zdaj zabeležili 246 objav v medijih. Trenutno imamo na Facebooku malo več kot 7.000 sledilk_cev, kar je za nevladno organizacijo našega ranga kar fino število, cilj je 10.000 sledilk_cev v letu 2019, ko bomo praznovali 25. obletnico festivala.

V sklopu festivala Mesta žensk je dolgo let živel COWeb, namenjen kritiškemu pretresu dogodkov v sklopu festivala, kasneje tudi izobraževanju kritiških peres. Podoben princip delovanja je od lanskega leta zaživel tudi v obliki spletne platforme Kriterij, letos pa je Mesto žensk izdalo tudi refleksijo o lanskoletnem festivalu v obliki publikacije. Zanima me, ali ste morda razmišljale o obuditvi COWeba oziroma kakšni alternativi?

TR: Lani smo začeli s programom rezidenc, ki je namenjen spremljanju festivala tujim umetnicam, kuratoricam, piskam in spodbuja spoznavanje našega konteksta in refleksijo nanj. Ti vpogledi in zapisi so nam dragoceni, zanima nas raznovrstnost mnenj in doživljanj, s programom in publikacijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Publikacijo izdajamo v angleščini, primarno je namenjena mednarodni javnosti, izhaja pa tudi iz potrebe, da se “naše” umetnice dodatno izpostavi, saj opažamo izjemen manko v promociji slovenskih umetnic v tujini. In seveda vzpodbujanje feministične kritike in analize umetnosti. Ob naši načrtovani prenovi spletne strani bodo tudi te stvari malo bolj zaživele in imele svoj prostor. Spletna platforma Kriterij v produkciji zavoda Bunker je odličen projekt, ki zapolnjuje vrzel kritiške refleksije predstav, ki nastajajo na neodvisni sceni v okviru Stare mestne elektrarne. Prepričana sem, da bo Kriterij inspiracija za nadaljnje delo na tem področju. Mesto žensk pri refleksiji sicer sodeluje z različnimi strokovnimi iniciativami, odvisno od vsebine, tako smo letos sodelovali z Amfiteatrom in revijo Masko. Vsekakor je tvoje vprašanje spletnih platform pomembno za tiste, ki se že ukvarjajo s kritiko in teorijo.

Društvo Mesto žensk je eno izmed društev z najboljšim naborom arhivskega gradiva, arhiviranju so posebno pozornost namenile vse dosedanje ekipe. Prav tako je arhiviranje uprizoritvenih umetnosti eno izmed teoretskih osišč nedavnih festivalov. Kako v društvu pristopate k spletnemu arhiviranju ter kje vidite priložnosti, ki jih arhiviranju omogoča splet?

TR: Mesto žensk ima velik arhiv, na festivalu se je do sedaj predstavilo približno 1.000 umetnic z različnih koncev sveta. Tehnologija se je s časom spreminjala, stvari niso urejene in zabeležene. Odličen pregled najdemo na Vimeu, kjer društvo predstavlja trailerje vseh dogodkov z izjavami umetnic in avtoric, snemane od leta 2008, ko sta bili umetniški vodji Katja Kobolt in Dunja Kukovec. To je bila odlična ideja, ki jo nadaljujemo še danes. Izziv, ki smo se ga lotili, je popis vseh materialov in postopna digitalizacija starejših materialov. Ob tem tudi postopna montaža dogodkov, ki so bili v produkciji Mesta žensk, predstav naših umetnic in enkratnih dogodkov, festivalskih naročil, performansov ipd; dokumentacija obstaja, vendar v surovi obliki. V sodelovanju z MG+MSUM postopoma evidentiramo, digitaliziramo, obdelujemo in vnašamo materiale v repozitorij Mrežni muzej. Pripravili smo prvo spletno razstavo. Tako imenovane aktivacije arhiva načrtujemo tudi v prihodnje, v obliki kuratorskih selekcij na spletu, namenjenih najširši javnosti, pripravljamo tudi feministično kulturno umetnostno vzgojo, ki se navezuje na arhiv. Spletni projekt predstavlja več stvari, hrambo kulturne dediščine, možnosti razstavnih produkcij, predvsem pa zaklad za raziskovalne namene – v tej perspektivi bomo projekt predstavljali na umetnostnih akademijah in na humanističnih oddelkih drugih fakultet.

Družbena omrežja so za vse producente pomenila manjšo revolucijo v načinu komuniciranja z njihovimi javnostmi, mnogokrat tudi za ceno zanemarjanja lastne spletne infrastrukture. Mnoge spletne strani producentov služijo le kot informacijsko središče. Kako vi dojemate vaša spletišča in uporabo družbenih omrežij, dajete prednost slednjim ali je v ospredju uredniško delo na spletni strani?

TR: Uredniško delo na spletni strani nam je pomembno, je dvojezična, na njej so vse informacije, vse biografije, daljši opisi dogodkov, foto, video galerija in arhiv vseh dosedanjih festivalskih edicij. Kot že rečeno, spletno stran želimo strukturno in vizualno posodobiti, jo funkcionalizirati, bolje izpostaviti vsebine, izboljšati iskalnik, dodati povezave in kontekst, kjer človek lahko dela tudi kaj drugega kot se informira, recimo temu, da na njej pridobi neko izkušnjo. Razmišljamo o streamingih in online projektih. Družbena omrežja nam pomenijo nekaj čisto drugega, vzpostavljamo direktno, ciljno in hitrejšo komunikacijo z občinstvom, na katero se lahko vzajemno odzivamo in ki ima neko stopnjo viralnosti zaradi svoje horizontalne, instantne, klepetave dispozicije. Spletna stran je vsebina, družbena omrežja so buzz.

Vsi producenti s kilometrino in izkušnjami, ki jo imaš tudi sama, poznate najrazličnejše buzzwords, s katerimi ste se srečali pri svojem delu, od diskurza, zvočne krajine, režijske poetike, če navedemo samo nekatere zimzelene. Katere od teh “brenčavk” so tebi ostale v spominu in se nasmejiš ob zavedanju, kako prepogosto ste/si jih uporabljala?

TR: Projekt, neodvisna scena, mlada umetnica, mlada kritičarka, najbolj drzna ustvarjalka. Tiste performativne vsebine, ki preizprašujejo politične geste, katere strategije se umeščajo v ideloško paradigmo neoliberalnega diskurza, ki jih izhajajoč iz Foucaultove kritike oblasti in naslanjajoč se na konceptualno avtoreferencialnost avtorice, lahko razumemo kot poseg v samo družbeno tkivo. Problem “naših buzzwordov” pa je, da je v njih vedno vsaj delček resnice.

Pogovarjal se je Rok Avbar

Povezave:
Spletna stran Mesta žensk: www.cityofwomen.org
Video arhiv na Vimeo: https://vimeo.com/cityofwomen
Mrežni muzej/ Mesto žensk: http://mrezni-muzej.mg-lj.si/si/novice/34/premescanja-vezja/
Društvo Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_Association_for_Promotion_of_Women_in_Culture
Festival Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_International_Festival_of_Contemporary_Arts

Kulturnik Blog on December 12, 2018 05:44 PM

Brenčavke, 2. del: PREIZPRAŠEVATI

V tokratnem postanku na časovnici brenčavk preizprašujemo brenčavko preizpraševanje. Povod za to je intervju z direktorico Kulturnega doma Nova Gorica Pavlo Jarc, ki pravi, da je »preizpraševanje« ena tistih, ki so ji ostale v spominu.

Sogovornica ugotavlja, da so se nekatere brenčavke kar “ugnezdile v naš jezik”; preizpraševanje je ena takšnih. Z gotovostjo lahko rečemo, da se uporablja že od leta 1998 – denimo v članku Delo, ki ga za primer navaja ZRC SAZU. Od kod pa pride? Pavla Jarc nam pove, da so brenčavke pogosto prenešene iz anglosaksonskih jezikov (tako tudi sama brenčavka). V še enem primeru spletnega slovarja knjižnega jezika najdemo primer iz prevoda knjige Amelie Jones Body Art (Prevod: prevod Aleksandra Rekar; Maska, 2004), kjer avtorica piše o umetnici, ki nekaj preizprašuje. Reče: she questions.

Pri tem gre za rabo glagola, ne samostalnika, izraža pa nekakšen dvom, saj izprašuje obstoječe, uveljavljeno itn. Čemu potem preizpraševati in ne izpraševati? Ali gre za ostrejše preizpraševanje, namenjenost dvomiti do konca in še dlje? Ali je preizpraševanje presežno, pretirano izpraševanje in tako že paranoja? Je preizpraševanje svojevrsten spektakel, ugovor v prostoru absolutnosti, totalne razsvetljenskosti, ki je začela nažirati samo sebe? Ali je torej v paniki, imenovani kultura laži, izpraševati čisto premalo in zahteva preizpraševanje? Morda. Ali pa ne. Vse to je potrebno preizprašati, ali pa vsaj izprašati – tako na teoretski ravni kot prek kakšnega performansa. Če ste se slučajno spraševali, o kateri brenčavki nameravamo govoriti prihodnjič.

> Preizpraševanje in flagranti na Kulturniku

Kulturnik Blog on December 12, 2018 05:43 PM

December 11, 2018

Smrt, davki in festivali

Menda so na tem svetu gotove le tri stvari: smrt, davki in festivali. Tule se bomo dotaknili slednjih: od vzpostavitve portala Culture.si leta 2012 namreč sistematično zbiramo podatke o festivalih v Sloveniji. Njihovo vsakoletno koledarsko in žanrsko razporeditev lahko obiskovalci portala preverijo tudi na interaktivni infografiki. Prav tako je moč preveriti njihovo zgodovinsko dimenzijo – na voljo je tudi časovnica ustanavljanja festivalov po Sloveniji od leta 1946 dalje.

Mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture se lahko baha z eno najdaljših tradicij na svetu.

Mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture se lahko baha z eno najdaljših tradicij na svetu.

Vzporedno s tem se nam občasno zapišejo tudi nekatera opažanja. Ko je lani država napovedala, da bo leto 2019 leto kulturnega turizma in da bo kultura nekakšen »peti letni čas«, smo se lotili klimatologije festivalskega ekosistema. Tedaj smo za provizorično analizo festivalskih agend predložili tri tipske profile: razvojni festivali, potrošni festivali ter festivali lokalpatriotskega entuziazma.

Z letnimi časi smo se ukvarjali tudi leto prej, ko smo na podlagi zbranih podatkov skozi leta opazili proces ti. poletizacije festivalov. Povprečno število festivalov v povprečnem poletnem tednu je namreč od leta 2012 do 2016 naraslo iz 18,7 na 22,3. Pri tem velja upoštevati, da je število vseh festivalov v tem času upadlo in da je relativen porast še nekoliko večji.

V še enem od razmislekov smo se lotili državotvornosti festivalov. Špekulirali smo s tezo, da je slovenska družba za vstop med polnovredne moderne nacije potrebovala tako razvoj težke industrije in vojske kot tudi dostojno razvita polja umetnosti in kulture. Celo pri rojstvu naroda so torej eno ključnih vlog igrali festivali. Deloma sorodna vprašanja so se porajala pri zapisu o festivalu Ment, ki ga je moč razumeti kot lokalno simulacijo ‘pravega’ glasbenega trga oz. zasilno metodo za zmanjševanje trgovskega deficita v kulturni izmenjavi med periferijo in centrom.

Festival MENT: Simulacija mehanik »nevidne roke trga« za male dežele iz obrobja.

Festival MENT Ljubljana: Simulacija mehanik »nevidne roke trga« za male dežele z obrobja.

Datume festivalov za prihodnje leto navadno pričnemo zbirati jeseni. Večino zberemo do decembra, preostali pa se v bazo nakapljajo tja do konca koledarskega leta. Pridobivanje potrebnih informacij je pogosto kar drzna avantura v spletnem prostorju ugrabljenih domen, zapuščenih strani na Facebooku in raznovrstnih oblikovalskih ekscesov.

Festivals 2019 Dec 14

Ob tem soočenju z našo spletno zbirko festivalov se seveda vedno znova odpre vprašanje kriterijev in doslednosti našega izbora. Tudi s tem smo se že ukvarjali; načelno izhodišče je, da vnašamo le festivale z mednarodno dimenzijo. Vseeno pa po uredniški presoji v izbor pripustimo tudi tiste festivale, ki temu kriteriju sicer ne zadostijo, a so tako ali drugače pomembni za slovensko kulturno krajino, za njene nišne scene ter za njene posamezne regije.

Če opazite, da se nam je kateri od festivalov izmuznil in ga nimamo v bazi in bi tja nemara sodil, nas seveda lahko brez oklevanja opomnite.

Anže Zorman

Kulturnik Blog on December 11, 2018 05:08 PM

December 01, 2018

Kulturnikovih petkrat top pet in enkrat top deset v 2017-2018

Kulturnik s polno paro obratuje že pet let. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali leta 2016, zato je čas za predpraznično inventuro iztekajoče se dveletke.* Ampak, pozor! Kulturnik zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke., v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi ugotovitvami.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (48 virov RSS)
  2. Gledališče (33 virov RSS)
  3. Glasba (56 virov RSS)
  4. Film (31 virov RSS)
  5. Dediščina (25 virov RSS)

Literatura med Kulturnikovimi uporabniki ostaja daleč najbolj priljubljena. Tudi gledališče ostaja na drugem mestu, glasba, film in dediščina pa so z lestvice izrinili fotografijo, vizualno umetnost in arhitekturo. Slednja so dejansko na spletu žal slabše zastopana.

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Mediji (40 virov RSS)
  2. Blogi (90 virov RSS)
  3. Kritike in recenzije (21 virov RSS)
  4. Podkasti (28 virov RSS)
  5. Tehnologija (11 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 40 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Mediji, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Mediji, Blogi, Gledališče ter Kritike in recenzije. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Notranjsko primorske novice
  4. Simboli polpretekle zgodovine
  5. Radio Študent
  6. Dnevnik
  7. Večer
  8. Mladina
  9. Misli (STA)
  10. Delo Ocene

Videti je bilo, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji, toda na vrhu že od samega začetka vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti z Notranjske). Da se notranjska kultura na spletu bolje znajde kot slovenska, je očitno tudi po odlični branosti lokalnih Notranjsko primorskih novic. Spravljivi fotoblog polpretekle zgodovine trenutno sicer miruje, je pa njegova dosedanja rednost objav uporabnike očitno prepričala, da so ga radi spremljali. Časopis Delo se bo z naših lestvic počasi poslovil, saj od prenove njihovega spletnega mesta v maju 2018 odgovornim brez uspeha pošiljamo prošnjo, naj ponovno uredijo RSS feed za kulturne vsebine.

Dogodki na hitro

Aprila 2018 so se na Kulturnik prenehale stekati napovedi prireditev, najavljene na Facebookovih straneh, zato se je narava podatkov, ki jih objavljamo, spremenila. Umanjkali so predvsem tisti manjši kulturni zavodi, društva, upravniki prizorišč ipd., ki so iz praktičnih razlogov v celoti preselili svoje najave na to družbeno omrežje. Na Ljudmili smo zato okrepili svetovanje in pomoč producentom, da uredijo strojno branje podatkov pri sebi in s tem ohranijo nadzor nad njimi. Poglejmo, kaj so uporabniki na Kulturniku najpogosteje iskali:

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

  1. Maribor
  2. Ljubljana
  3. Kranj
  4. Ptuj
  5. Tolmin

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri. Vsekakor zanimiv pokazatelj tudi za štiri slovenska mesta, ki bodo naslednje leto kandidirala za Evropsko kulturno prestolnico 2025.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. razstave
  3. za otroke
  4. gledališke predstave
  5. izobraževanje

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Arena Stožice
  3. Blunout 
  4. Cvetličarna
  5. Kulturni center Janeza Trdine

Izboljšava RSS feeda je največji kulturni center v državi s tretjega mesta zavihtela na čelo. Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialna prizorišča, ki jih dohiteva le še kulturni center v Novem mestu.

Popotnica za 2019

Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, širite dober glas o Kulturniku ali pa končno uredite strojno berljivost svojih podatkov. V pomoč smo vam pripravili nasvete in preprosta navodila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. 2017 do 1. 12. 2018. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

Kulturnik Blog on December 01, 2018 01:10 AM

November 08, 2018

Priklop na Kulturnik: Alternativna družbena omrežja

Menda so »vsi na Facebooku.« Vi pa ne, vaša organizacija tudi spletnega mesta nima, in vendar producirate dogodke na področju kulture, ki bi jih želeli približati svojim javnostim. Predlog: alternativno, odprtokodno družbeno omrežje Hubzilla. V nadaljevanju vas vodimo skozi proces vzpostavitve profila na Hubzilli, od koder lahko vaše najave dogodkov prikažemo tudi na Kulturniku in vam tako ponudimo dostop do zainteresirane javnosti.

  1. Obiščite vstopno stran platforme Hubzilla prek naslova https://hub.kulturnik.si/ in kliknite REGISTER.

0

  1. Izpolnite vnosna polja, s katerimi boste v bodoče dostopali do svoje strani na Hubzilli. Ne pozabite na desni strani označiti strinjanje s pogoji uporabe.

0.1

  1. Pričnete lahko ustvarjati stran za vašo organizacijo, prizorišče, glasbeno ali drugo skupino na področju kulture, ali pa zase kot kulturnika oz. kulturnico.

1

Predlagamo, da v izbirniku »Channel role and privacy« izberete opcijo »Social – mostly public«. Vnesite naziv strani in kratek naziv strani, nato kliknite »Create«.

 

  1. UREJANJE PROFILA

Vnesite ime organizacije, za katero ustvarjate stran. Ostali podatki so neobvezni, a jih lahko urejate in tako poveste čim več o vaši organizaciji.

Profilna in t. i. cover slika: dodate ali zamenjate jo tako, da desno zgoraj kliknete »Profile tools« in nato »Change profile photo« za dodajanje profilne slike in »Change cover photo« za dodajanje širše, t. i. cover slike.

7

Nato izberite »Upload photo«, izberite fotografijo ter kliknite »Upload«.
Slika bo vedno kvadratne oblike, a izroček lahko poljubno prestavljate. Ko ste zaključili z urejanjem, kliknite »Done Editing«.

  1. VNAŠANJE DOGODKOV

Vnašanje podatkov o dogodkih je precej podobno tistemu na platformi Facebook in tudi pluginom na WordPressu.

V zgornjem desnem kotu kliknite na t. i. hamburger meni (tri horizontalne črtice), nato izberite »Events«.

vnos

Kliknite »Create Event«.

create

Odprl se bo obrazec za vnos dogodka. Vpišite naslov dogodka, datum in uro začetka ter datum in uro konca dogodka.

Kliknite gumb »Advanced Options«, da vnesete kategorije (npr. gledališče, performans, festival; pojme ločite z vejicami), opis dogodka (Description) in lokacijo.

10

 

Preden dogodek shranite, mu lahko določite še vidnost. Po privzetih nastavitvah bo dogodek viden vsem.

Kliknite »Submit«.

Nato nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do vašega kanala na Hubzilli –  http://hub.kulturnik.si/feed/{ime_kanala} -, mi pa vas priključimo na Kulturnik. Vse spremembe in novi dogodki bodo na Kulturniku prikazani avtomatsko.

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Kulturnik Blog on November 08, 2018 11:05 AM

Priklop na Kulturnik: RSS feed – NOVICE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje novic z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezno novico (RSS item)
<item> <title>Minister za kulturo dr. Uroš Grilc v Begunjah</title> <link>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</link> <guid>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</guid> <pubDate>Wed, 19 Feb 2014 09:49:00 GMT</pubDate>
<dc:creator>PR služba MK</dc:creator>
<category>razpisi in razglasi</category>
<category>kulturna politika</category>
<description>V sredo, &lt;date&gt;19. februarja 2014&lt;/date&gt; si bo minister za kulturo dr. Uroš Grilc ob 10. uri ogledal grad…</description>
<enclosure url=“http://www.dnevnik.si/i/c2/2014/02/18/779095.jpg” type=“image/jpeg” /> </item>
Razlaga polj
title

Naslov novice

link
URL novice

guid
Enoznačni identifikator novice – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL novice

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator (neobvezno)
Avtor novice

category (lahko se ponavlja)
Kategorija novice

description
Kratek povzetek novice, do 500 znakov

enclosure
Slika novice – URL in tip

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Kulturnik Blog on November 08, 2018 11:05 AM

Priklop na Kulturnik: RSS feed – DOGODKI

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje napovedi dogodkov z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezen dogodek (RSS item)

<item> <title><![CDATA[Uroš Weinberger &amp; Gregor Balog - Blur Techno]]></title> <link>http://www.facebook.com/events/789596424401463</link> <pubDate>Wed, 12 Feb 2014 17:33:13 GMT</pubDate> <dc:source>FB Feed</dc:source> <dc:creator>Galerija Alkatraz</dc:creator> <category>Likovna umetnost</category> <guid isPermaLink="false">http://www.facebook.com/events/789596424401463</guid> <description><![CDATA[ <p> Vabljeni na otvoritev razstave Blur Techno, umetnikov Uroša Weinbergerja in Gregorja Baloga, v petek, 21. februarja 2014, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz. Razstava bo na ogled do 4.3.2014.<br/> </p> ]]></description> <enclosure url="https://fbcdn-photos-e-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash3/t1/1601193_10202978541327098_1251470883_n.jpg" length="52349" type="image/jpeg" /> <ical:dtstart>2014-02-04T20:00:00+02</ical:dtstart> <ical:dtend>2014-02-04T22:00:00+02</ical:dtend> <ical:location>Galerija Alkatraz</ical:location> </item>

Razlaga polj

title
Naslov dogodka

link
URL dogodka

guid
Enoznačni identifikator dogodka – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL dogodka

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator neobvezno
Avtor objave

category: lahko se ponavlja
Kategorija dogodka

description
Kratek povzetek dogodka, do 500 znakov

enclosure
Slika dogodka – URL in tip

ical:dtstart
Čas pričetka dogodka (v ISO 8601 formatu)

ical:dtend
Čas konca dogodka (neobvezen)

ical:location
Prizorišče dogodka

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Kulturnik Blog on November 08, 2018 11:05 AM

Priklop na Kulturnik

Da bi kar se da enostavno in brez muk obveščali širno javnost o svojih dogodkih, na Kulturniku nudimo več možnosti. Pri tem se odzivamo na vaše različne tehnične zmogljivosti. Na spodnjih povezavah si oglejte navodila in tehnične zahteve za posamezne možnosti:

STROJNO PRENAŠANJE DOGODKOV IN NOVIC
Strojno prenašanje informacij o dogodkih in novicah z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si v tako rekoč realnem času omogoča t. i. RSS feed. Gre za relativno enostavno tehnično rešitev, ki za vas pomeni dolgoročno promocijo brez dodatnih naporov ročnega vnašanja podatkov, saj se prenašajo samodejno. Tule najdete tehnične specifikacije za ureditev RSS feedov. Ko je feed pripravljen, nam ga pošljete na urednik@kulturnik.si in mi ga v že nekaj dneh priključimo na Kulturnik:

RSS feed: Tehnične specifikacije za DOGODKE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za NOVICE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za PODATKOVNE ZBIRKE >>>


WORDPRESS PLUGIN
spletno stran postavljate na platformi WordPress, je priključitev vašega koledarja h Kulturniku zelo enostavna; potrebujete le ustrezen plugin. Ko je vaš koledar povezan s Kulturnikom, ste (in smo) ustvarili dolgoročen kanal za promocijo vaših kulturnik dogodkov.

Navodila za urejanje WordPress koledarja in priključitve Kulturniku. >>>

 

ROČNO VNAŠANJE DOGODKOV
Ročno vnašanje napovedi je smiselno predvsem v naslednjih primerih: a) ko organizator nima spletnega mesta in svoje javnosti obvešča prek e-maila in/ali Facebooka; b) ko organizator le redko pripravlja dogodke na področju kulture.

Svoje najave dogodkov vnesite prek preprostega obrazca. Slednji je pripravljen tako, da vas čim bolj razbremeni ponavljanja vnašanja opisov, ki jih nadomestimo z možnostjo vnosa povezave do vašega dogodka, objavljenega na platformi Facebook.

[V izdelavi] Ročno vnašanje dogodkov >>>

 

ALTERNATIVNA DRUŽBENA OMREŽJA
Pravijo, da je Facebook v zatonu. Mnogi ga zapuščajo, mnogi ga niso nikoli uporabljali. In vendar so to vaše javnosti. Če nimate spletne strani, če tudi Facebooka ne uporabljate za najave dogodkov, ali pa, če ga uporabljate, a se zavedate, da s tem ne dosežete vseh ciljnih skupin, lahko uporabite alternativna, odprtokodna družbena omrežja, kot je Hubzilla, od koder lahko vaše najave prikazujemo na Kulturniku.

Navodila za vzpostavitev profila na Hubzilli >>>

Kulturnik Blog on November 08, 2018 11:05 AM

Priklop na Kulturnik: RSS feed – PODATKOVNE ZBIRKE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje vaše podatkovne zbirke na Kulturnik.si.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na naslovu urednik@kulturnik.

PODATKOVNE ZBIRKE: Glava vira RSS za Kulturnik
Osnovni zapis RSS z dodatnimi polji za izpis iskalnih rezultatov

<?xml version=”1.0″ encoding=”UTF-8″?> <rss xmlns:atom=“http://www.w3.org/2005/Atom” xmlns:dc=“http://purl.org/dc/elements/1.1/” xmlns:ical=“http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#” xmlns:sy=“http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/” xmlns:opensearch=“http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/” version=“2.0”> <channel> <title>novice.kulturnik.si</title> <atom:link href=“http://novice.kulturnik.si/rss” rel=“self” type=“application/rss+xml”/> <atom:link rel=“search” type=“application/opensearchdescription+xml” href=“http://example.com/opensearchdescription.xml”/> <link>http://novice.kulturnik.si</link> <description>Vsi kulturne novice na enem mestu</description> <lastBuildDate>Tue, 04 Mar 2014 23:00:00 GMT</lastBuildDate> <language>sl</language> <sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod> <sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency> <generator>kulturnik.si</generator> <opensearch:totalResults>212</opensearch:totalResults> <opensearch:startIndex>21</opensearch:startIndex> <opensearch:itemsPerPage>20</opensearch:itemsPerPage> <opensearch:Query role=“request” searchTerms=“Napoleon” startPage=“1” /> <item>….</item> <item>….</item> ……. </channel> </rss>

Razlaga polj:
rss – z uporabljenimi imenskimi prostori
Atom http://www.w3.org/2005/Atom
Dublin Core http://purl.org/dc/elements/1.1/
iCalendar http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#
Syndication http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/
OpenSearch opensearch=”http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/
title
naslov vira

atom:link
naslov URL vira oz. opisa OpenSearch

link
naslov URL spletne strani vira

description
kratek opis vira

lastBuildDate
datum izpisa v obliki RFC822

language
jezik vira: el, en, hr, fr

sy:updatePeriod – neobvezno
časovna enota za osvežitev vira

sy:updateFrequency – neobvezno
število časovnih enot za osvežitev vira

generator – neobvezno
naziv programa/modula…, ki je izpisal vira

opensearch:totalResults
skupno število rezultatov – opensearch polja uporablja metaiskalnik

opensearch:startIndex
začetna zaporedna številka prvega rezultata na trenutni strani izpisa rezultatov

opensearch:itemsPerPage
število rezultatov na trenutni strani

opensearch:Query
opis iskanja z atributi:

role – ima vedno vrednost request
searchTerms – iskalni niz
startPage – št. trenutne strani izpisa

 

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik, ali pa nam pišite na urednik@kulturnik.si.

Kulturnik Blog on November 08, 2018 11:05 AM

Priklop na Kulturnik: WordPress koledar

Situacija je sledeča: imate spletno mesto za vašo kulturno organizacijo na platformi WordPress, a nimate ne tehničnih možnosti ne časa (a. k. a. budžeta) za najemanje programerk ali programerjev, ki bi vam vzpostavili RSS feed in vas tako pripravili na priključitev na Kulturnik, kjer se nahajajo vaše ciljne javnosti. Morda se tudi Facebooka ne poslužujete in zato vsak dogodek najavljate prek e-pošte in jih ročno vnašate na razne napovedniške strani. S tem imate vedno znova dodatno, ponavljajoče se delo. Predlog: na vaši spletni strani vzpostavite koledar, od koder bomo najave črpali strojno in vam tako prihranili veliko časa, hkrati pa vaše dogodke distribuirali širnim javnostim.

Navodila za vzpostavitev koledarja na WordPressu:

V meniju nadzorne plošče izberite Plugins, nato Add new. V iskalnik vpišite The Events Calendar. Izbirate lahko med različnimi koledarji, priporočamo tega: The Events Calendar – https://wordpress.org/plugins/the-events-calendar/. Kliknite Install, nato Activate.

V meniju na levi strani izberite Events, nato Add new, vpišite podatke o dogodku in jih objavite (Publish).

wp 1

Ko ste dogodek ali več dogodkov vnesli, nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do koledarja na vaši strani. Povezavo bomo uporabili za priključitev vaših najav na Kulturnik.si. Na istem naslovu smo vam na voljo tudi za vsa vprašanja.

> Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Kulturnik Blog on November 08, 2018 11:05 AM

September 05, 2018

Robertina's videos on September 05, 2018 03:39 PM

February 02, 2018

Reportaža: Ali govorite CC? Ustvarjalna gmajna 2017 @ OSMO/ZA

Srečanje Ustvarjalne gmajne, gibanja za prosto kulturo v Sloveniji.
Vsebino srečanja so prispevali: Luka Frelih (LJUDMILA), Gašper Hrastelj (MIZŠ), Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino) in Luka Prinčič (Kamizdat).
Fotografije: Goljat Katja
Organizacija: Ljudmila, Inštitut za intelektualno lastnino in Luka Prinčič
Soorganizacija: Projekt Atol in Delak
Podpora: JSKD Območna izpostava Ljubljana in Creative Commons

Luka Prinčič: Razpoke vmesnika V .

preberi več

January 24, 2018

Ljudmila's Vimeo on January 24, 2018 04:34 PM

November 24, 2017

September 06, 2017

Ptice na mapi

Ljudmila's Blog on September 06, 2017 06:21 PM

April 28, 2017

Robertina's videos on April 28, 2017 10:59 AM

March 30, 2017

Ljudmila's Vimeo on March 30, 2017 07:29 PM

February 24, 2017

Ljudmila's Vimeo on February 24, 2017 04:38 PM

January 25, 2017

Useless Box


I made a different switch with reed relay. On the bottom I added a box for the battery so it is no need for a screwdriver to change battery.

Servo:
https://hobbyking.com/en_us/hobby-king-s0361-3-6g-45kg-12sec-micro-servo.html

https://www.youtube.com/watch?v=VaIZJO7auJg

https://www.youtube.com/watch?v=uY7Nns3xyA0

https://www.youtube.com/watch?v=nhoG5N7iRAI&t=29s

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 25, 2017 02:32 PM

January 23, 2017

Zeroid vs Cube


I watched Terrahawks British Sci-Fi television series on TV as a kid and always wanted to have my own Sergeant Major Zero puppet. Such toy was not available to me in the nearby toy shops. So now, as a big kid I made myself one, together with it's enemy Cube. It is sometimes used as stress ball on my office desk, and is a good conversation starter.

You will also find attached model of the cube, so 3D print as many as you like and go stage some attack!

To avoid rolling away zeroid from my desk, I printed variant which has flat surface on the bottom. Round and flat versions are attached so pick any you like.

I decided to share design for anyone who enjoyed the show. if you have not seen Terrahawks yet, there are some clips on youtube so please do!

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 23, 2017 06:26 PM

December 31, 2016

Hairy Lion


This is a Hairy Lion. As the name says it is lion with hair.
This is a remix from Geoffro's design Lion HD (no supports required).

UPDATE #2: I made about 3 times bigger version. It has a lot of hair and they are also very long.
Watch Joel Telling's (3D Printing Nerd) video about it: https://youtu.be/OTXPU2P-ElE

UPDATE #1: I made 50% smaller version. It should only take about 1-2 hours to print. But you must be much more careful when cutting the hair. This model has much less hair, so if you break or pull out too much hair, there will be visible bald spots.

The hair is connected to sacrificial wall, which is removed afterwards.
(See picture: post_processing.jpg) You can also try hot water to form the hair. Anyway, be careful not to burn yourself.

There was a request to add a brim to sacrificial wall. So I made it: "Hairy_Lion_with_brim.STL"

This was printed with ABS, but it should also work with other materials. If you are having problems, adjust bridging settings in your slicer.

You can find dual extrusion version here: http://www.thingiverse.com/thing:2050208

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 31, 2016 04:38 PM

December 23, 2016

Small machine saw


Inspired by this Hacksaw: http://www.thingiverse.com/thing:1555072
I did smaller Hacksaw length of 150mm.

https://youtu.be/1sh1_vDVxNI

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 23, 2016 04:12 PM

September 21, 2016

Toy-Brick Tensile Tester


Be and Stay Creative...!

We present a toy-brick based tabletop tensometer for research and education.

What’s so great about it?
Easy to make and use

  • LEGO typical instructions make building the frame very easy
  • All building instructions laid out on this website
  • Open-Source
  • All parts are common and available from large distributors
  • In total the TTT can be built for around 700 EUR – significantly cheaper than a commercial solution
  • Easy to extend
  • Simple measurement solutions
  • A full graphic UI programmed in LabView controls the whole setup and analyzes the data
  • Measurement of stress/strain and resistance/strain progression
  • Evaluation of static material properties (Young’s modulus, Tear strength, Fracture…)
  • If you don’t need it any more, tear it apart and construct something even more awesome!

Key Parameters and Accuracy

  • Stretching velocity: 50-1300um/s
  • Tensile Force: +-10N, +-50N with an accuracy of 30mN and 150mN respectively
  • Resistance: 6 measurement ranges in order of magnitude from 0-1MOhm with and accuracy of 0.1% of the selected range
  • Sledge travelling distance: 30mm with an measurement accuracy of 100um

Project Plattform:
http://www.somap.jku.at/ltt/

Publication in Advanced Science:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/advs.201500396/abstract

===============================================================

This work was partially supported by the Austrian Science Fund (FWFP22912-N20) and by the ERC Advanced Research Grant ”Soft-Map”

©
LJUDMILA's Favorite Things on September 21, 2016 08:49 AM

July 13, 2016

4.6 meter dome


Steel Metal dome

Photo by Hans Stroes.. thanks Hans

skills:

  • drilling
  • sawing
  • welding
  • laser cutting

base material:

  • 44x44mm wood
  • 5x50mm steel strip

cut wood in chuck of 75cm (25x), 87cm (55x), 89cm (50x) cm.
cut metal in strips of 20 and 10 cm and create connectors:

  • 4-way 20x
  • 5-way 6x
  • 6-way 40x

LaserCut the weld molds with 5 and 6 wings (adjust scad file).

The weld the connectors....

Find your assemble diagram on http://www.desertdomes.com/rev3calc.html

330 M8 bolts

©
LJUDMILA's Favorite Things on July 13, 2016 10:18 AM

July 12, 2016

Electricity


Electricity (1889), Louis-Ernst Barrias (1841-1905), Nye Carlsberg Glyptotek (Copenhagen, Denmark). Made with Memento Beta.

June 08, 2016

grumpy hairy mad scientist for 7mm hexagonal pencil :D


standard 7mm hexagonal pencil top... mad, hairy scientist - air printed hair
print with ~50mm/sec speed and 0.3 layer / 0.4 nozzle diameter

use the 0.3mm z layer for best results !!!!!

©
LJUDMILA's Favorite Things on June 08, 2016 12:39 AM

April 11, 2016

Octagon Antenna


Remake of Otona no Kagaku Crystal Radio.

http://otonanokagaku.net/magazine/vol04/

©
LJUDMILA's Favorite Things on April 11, 2016 06:16 AM

March 20, 2016

Robertina's videos on March 20, 2016 12:11 AM

March 11, 2016

Girih Tiles for Interactive Islamic Designs


3D print and assemble your own classic Islamic-style artwork by using Girih tiles to build intricate woven strapwork!

The tiling pattern in the photo is rotationally symmetric. On the left are the basic colorful tile shapes. Towards the middle we have started to add the overlaid strapwork, which is completely determined by the tiles. On the right, we added gray mosaic tiles to obscure the original tiles and reveal the strapwork pattern.

Girih tiles are used in Islamic art and architecture to create intricate woven strapwork patterns. The underlying periodic patterns that create these designs are related to Penrose tilings and predate the formal mathematical discoveries of such tilings by at least 500 years.

Photo by Guy Sie

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 11, 2016 04:29 PM

February 29, 2016

Ljudmila's Vimeo on February 29, 2016 11:21 AM

December 30, 2015

Robertina's videos on December 30, 2015 12:37 PM

October 30, 2015

walking stegosaurus


3D printed "walking stegosaurus".

https://youtu.be/gNn6NK4x0Wg

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 30, 2015 10:18 AM

October 26, 2015

...bird...


...bird...

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 26, 2015 10:55 AM

October 23, 2015

Bug Bot 2


Made a bigger, badder brother to my original Bug Bot (http://www.thingiverse.com/thing:1065468) with some design improvements to make it easier for little hands to assemble:

+Built in battery case (I will upload as a separate piece in upcoming days)
--Using metal zip tie idea** from original Bug Bot, the contacts are extremely easy to make.
--Jumper cable cutouts at all battery contacts for solderless connections. The battery pressing up against it gives enough resistance to hold jumpers in.
--Easy to add ON/OFF switch with 2 small screws and a small piece of metal zip tie. (OR, you can place a jumper between the two batteries for constant power.)

+Bug shaped base/body

+Larger area for vibration motor.

NOTE: I am aware that spiders have 8 legs versus 6 (hence the name "BUG Bot" and not "Spider Bot.") I experimented with 8 legs and found it to be a more difficult setup than 6 (especially for little hands.) If you want to make it more accurate, you can easily drill two more holes. Happy building and good luck!

**I don't work or sell the metal zip ties, just sharing a cool idea I had that worked better than I had expected :-)

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 23, 2015 03:24 AM

October 10, 2015

Raspberry Pi Touchscreen Stand


I needed a little stand to hold my Raspberry Pi Touchscreen on my desk while I'm working on software for it. You need to print two of the legs. It needs four M3 screws to attach the them. M3x10mm screws will work but M3x12mm with a washer works even better. I printed mine with 20% infill.

This is for the 7" touchscreen made by the Raspberry Pi Foundation. https://www.raspberrypi.org/blog/the-eagerly-awaited-raspberry-pi-display/

[UPDATE 2016-03-27]
I noticed recently the glass on my touchscreen had slid down out of alignment with display underneath. It appears over time the heat of the display backlight causes the double stick tape between the glass and display to soften. If unsupported the glass begins to slide down. Mine had moved down about 5mm. To address this problem I uploaded a new version of the stand that has a lip for the glass to rest on and prevent this. I was able to push the glass back into place with the help of a heat gun. Also included in this update is a version with a notch cutout to allow for USB powering of the display.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 10, 2015 03:23 PM

September 05, 2015

Yogi People


Yogi minimalist figurines in various Yoga. Positions, poses include Downward Dog, Vrksasana, Cobra and Warrior.

No need for support parts.
The Warrior needs assembling & mat.
The Vrksasana needs assembling & mat.

©
LJUDMILA's Favorite Things on September 05, 2015 05:02 PM

August 19, 2015

Ljudmila's Vimeo on August 19, 2015 01:32 PM

August 13, 2015

Dremel wheel protector


A protective cover for thin Dremel and similar cut-off grinding wheels.

Update
I did a remix http://www.thingiverse.com/thing:1010900

Update 9-15
Another remix. This one has a screw-on cap.
It's probably finished but is marked a "Work in Progress" http://www.thingiverse.com/thing:1036486

©
LJUDMILA's Favorite Things on August 13, 2015 09:19 AM

May 14, 2015

Bongo Tie Rubber Band Cable Fastener


This is a replica of the popular Bongo Tie rubber band fastener for holding things together, just add a rubber band! These are also great for attaching a cable to a pole or two long or bulky objects together.

It's a few millimeters shorter than the original but this makes it more stable to print and fits better with normal sized rubber bands. I may add a different sizes in the future.

May 04, 2015

May 03, 2015

April 09, 2015

Some good philosophy, with a twist.


Now, you too can own a historic piece of visual theory!
Wowza, the simulacra never smelled quite as much of hot plastic ever before!

Get your's before the aura on this one of a kind piece fades!

©
LJUDMILA's Favorite Things on April 09, 2015 04:09 AM

January 23, 2015

Ljudmila's Vimeo on January 23, 2015 01:55 PM

January 22, 2015

Starriost in Bosnia and herzegovina


Starriost in Bosnia and herzegovina

One of the YOKOSO JAPAN 2020 Diolama
http://www.tokyovirtualworld.com/10-yokoso-japan

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 22, 2015 11:43 PM

January 04, 2015

Tomos logo


Tomos moped logo (fi50 mm)

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 04, 2015 11:17 AM

November 27, 2014

AKAI APC Key 25


Keyboard AKAI APC Key 25. with more or less precise measures. I used photos and physical model to get proper measures, so it's not totally accurate, but close enough i guess..

http://www.akaipro.com/product/apc-key-25

©
LJUDMILA's Favorite Things on November 27, 2014 03:32 PM

October 26, 2014

Biba


Small image of four-legged animal using only one servo motor. The legs have to be adjusted with a little heating, such that the total weight is in balance. Housing for the battery is double for 2 x AAA size, which is also the holder for PCB.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 26, 2014 10:05 AM

October 14, 2014

Reconstruction of the Divje babe bone flute


This is based on a reconstruction of a 36,000 year old bone flute found at the Divje babe I cave site in Slovenia. This 3D-printable version was created based on the work of archeologist Ivan Turk. The figures used to trace the flute's shape are from Chapter 15 of "Origins of Music" (©2000 MIT Press).
I tried to copy the shape of the flute as closely as possible, and ended up with a flute that is pretty difficult for me to play, though I'm not a professional player. I have at times managed to play several notes with it. (You can find videos of the reconstruction made by Ivan Turk et. al. being played by a professional player.) It's basically an edge-blown flute with a diatonic scale, with the opening covered for some notes.
Please iterate on the design or comment on how this flute can be made more accurate and/or easier to play.
Flute image and figure source:
Kunej, D., & Turk, I. (2000). New Perspectives on the Beginnings of Music: Archeological and Musicological Analysis of a Middle Paleolithic Bone "Flute" In N. Walin, B. Merker, & S. Brown (Eds.), The Origins of Music (pp. 235-268). Cambridge: The MIT Press.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 14, 2014 04:59 PM

September 19, 2014

Parametric Cherry MX/Alps Keycap for Mechanical Keyboards


KeyV2 is out!

This library is deprecated, and a new version has been released! please check it out here: KeyV2

Summary

I got halfway through making a parametric novelty keycap base before I realized there are decidedly few basic keycaps on the thingiverse website, so I took a detour to make a good one. This library has slowly grown to where you can generate keycaps in four different layouts in any length or height you desire! They are not quite drop-in replacements into existing keysets yet, but work great as a set, escape key, WASD cluster, top row, or as a base for an artisan.

Heavily modified from Kekstee's original Skull keycap to refactor, remove dxf files, add a dish, parameterize, and add a square keyswitch connector: https://github.com/kekstee/3dprint

Makerbot's customizer is great, but it's hard to zoom in and sluggish with spherical dishes, so you might be better served booting up OpenSCAD. Also, using OpenSCAD opens up a whole new level of customization! Due to the complexity of the key profiles things like dish depth, top skew, etc. can only be controlled from inside OpenSCAD. There are a lot of comments as to what things do so don't be afraid to dig around!

Features:

  • Many imitation key profiles supported! DCS, SA, DSA, and G20 for now. No OEM until I can find a good data sheet :(
  • Square Cherry key connector stem; easier to print. Circle and Alps available.
  • Stem inset now supported! allows you to print keys that will sit lower on the keyboard than before. you'll need to print with some kind of support.
  • Multiple dish types that affect the top and bottom, so keytop thickness is uniform throughout. Dishes are correctly created using a bit of trig, so they expand to arbitrary sized keycaps. Inverted dish types for spacebar / funky keyboards supported!
  • Keycaps can be arbitrarily wide or tall! note that for extra large keycaps you might need to turn up rounding on the dishes
  • Stabilizer supports! requires some digging for now, will add better support later

Experimental features:

  • Experimental ALPS compatibility!
  • Experimental rounded keycaps! Requires SCAD knowledge; replace key() with minkowski_key(). Will take FOREVER for anything with a dish due to polygons. G20 does not have a dish. results are pretty, but if you don't have a really good 3d printer you can safely skip.
  • Experimental ISO enter in the works. technically it is there, but it is the wrong size. you need to switch any use of shape_hull() for ISOEnterShapeHull(). I don't own any keyboards with it either so I have no idea if it actually fits or if it needs stabilizer holes (I assume so?) I just have keys I'm comparing it to from a grab bag.

Road to V2:

  • just need to do the customizer script now, with any luck we will be releasing soon
©
LJUDMILA's Favorite Things on September 19, 2014 03:42 AM

August 15, 2014

Sphero Landstrider #make5000


Behold the Sphero Landstrider! This accessory allows Sphero to walk about on his own 8 legs. This unique powertrain harnesses Sphero’s rotational motion and converts it into an elegant stride inspired by the Theo Jansen mechanism. Future versions of the Landstrider could include interchangeable gears for teaching young students the principles of mechanical advantage and general engineering skills. The powertrain could also be adapted to power other vehicles with wheels, tank treads, or even propel a boat. All rights reserved #make5000. http://youtu.be/Pf7Pm4YyCeg

©
LJUDMILA's Favorite Things on August 15, 2014 12:48 AM

July 17, 2014

Ljudmila's Vimeo on July 17, 2014 08:54 AM

July 02, 2014

DIY Raspberry Pi Gameboy


https://www.youtube.com/watch?v=EPTp6WSrC6c
Celebrate the 20th anniversary of that classic gaming device by building your own with 3D printing and DIY electronics from adafruit.

The 3D printed enclosure will house all the components and you can print it in your favorite color.

We'll hack this classic gaming controller and reuse the printed circuit board, buttons and elastomer gaskets.

Find out how to assemble and program this project by checking out the guide on The Adafruit Learning System.

You can get the all parts for this build from Adafruit.

Edit and modify the original solids on 123D Design.

©
LJUDMILA's Favorite Things on July 02, 2014 06:31 PM

June 27, 2014

June 02, 2014

Chameleon eye toy


Please support me by using PrusaPrinters.org!
If you want to support me, please download and(!) like this design on prusaprinters. If there are enough downloads&likes, i might get a spool of great prusa filament for free :-).
There will also be the latest version from now on (as Thingiverse downloads are a bit broken at the moment)

Customizer
The Customizer on this website "Thingiverse" will not always work. In case your design is "stuck", please contant Thingiverse directly. There are many comments below that its "stuck", but the comments below are not read by Thingiverse.

Solution:
In case this Thingiverse websites "customizer" does not work, please install and use OpenSCAD on your own PC. Instructions with screenshots how to set OpenSCAD up Instructions how to generate the STL file with OpenSCAD customizer

Information about this model:
Let your finger see the light and train your puppeteer skills!
If you are skilled, you can even move the eyeballs with your other fingers.

The toy is customizable:

  • select the number of eye pairs you want
  • adjust the ring size.

Also checkout the Chameleon Eye Toy II, a version where the eyes are controllable using an extra ring.

If you like it, please have a look at all my customizable creations.
There are configurable-text-based creations, multi-line label, floor stand, gadget display stand, sweeping name plate, bunting banner, customizable text box III, pyramid text, name plate, Customizable text box with lid and round text. Have also a look at my configurable pack of dogs, rabbits, reindeers and santas. There are also useful coat hangers and finger toys.

Or see the customizable filament swatches to have an overview over your material.

Note:

  • Use Version 13 instead of Version 7 if the iris of the eye does not show up at all. Alternatively, switch on "detect thin walls" in your slicer software.
©
LJUDMILA's Favorite Things on June 02, 2014 09:04 PM

May 01, 2014

40 Penny Analog Sustain -- Key Weight for Musical Keyboards


http://youtu.be/pXr88odnABM

This is my first 3D design and one of my first prints on my Printrbot Simple Metal. It's a weight designed to hold down musical keyboard keys for ambient, electronic, drone, and
experimental music. When you need more than 10 fingers, reach for one of these.
Print the two parts, fill with 40 pennies, snap the pieces together, and voila! This should be heavy enough to hold down even heavily-weighted keys. I designed it with ramps on the side panels to help balance it on the smaller ebony keys. All sides can be used as the press-down side. Please let me know your experiences!

I'm including two versions for download -- one with the Circuit Benders' Ball logo and one without. Feel free to customize with your festival, band or company name.

April 11, 2014

X-Wing smartphone holder (OS)


Smartphone holder, flexible to hold many different phone sizes. It is compatible with OpenStructure ecosystem.

use the force, luke

Examples; as "tripod" (with copper wire, used for legs):

  • shooting still video, similar as Joby tripods
  • video conferencing
  • in car use
  • attaching or hanging smartphone for using it as LED torch

Developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.
Designed by Tilen Sepič.

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 11, 2014 12:13 PM

April 09, 2014

Plečnik Horse Door Handle


This door handle is a 3D scanned and a bit remodelled replica of distinctive Pegasus door hook, designed by famous Slovene architect Jože Plečnik. This small part of Slovene national heritage is used to enter the Slovene National and University Library (NUK) in Ljubljana.

open sesame

Object was developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 09, 2014 02:16 PM

April 01, 2014

Dish Antenna Wall Hook


Multifunctional hanger, inspired by Ljudmila logo.
First part is dish and second is angle-adapter, easily installed with a long drill nail fastener.

Developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.
http://wiki.ljudmila.org/3De-Generik

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 01, 2014 12:08 PM

March 22, 2014

Open Source CT Scanner


Have you ever wondered what's inside of vegetables you don't intend to eat? Wished you could see through solid objects? Now you can begin to find answers. By harnessing the power of the atom, and using your advanced knowledge of medical imaging, radiology, physics, and nuclear safety, you too may be able to construct this nuclear powered desktop computed tomography (CT) scanner. And it's completely open source.

As featured in the MAKE Magazine Volume 38 Homebrew Section

For more information, documentation, photos, and source, please see:
http://www.tricorderproject.org/openct
https://github.com/tricorderproject/openct

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 22, 2014 05:57 AM

March 10, 2014

Ljudmila's Vimeo on March 10, 2014 05:38 PM

March 06, 2014

Amanda Ghassaei Walker


This is my 3D interpretation of Amanda's walker linkage system. I'm planing to do full scale model, but first I need a workable printed model.

Scale is 1:1 to Amanda's Mathematica's units. Her thesis on this subject can be found here: http://www.amandaghassaei.com/mechanical_walking_machine.html

This is first model and it is not (properly) walking yet. It's basically a proof of concept.

I'm allready working on a second model, just arhiving that one here.

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 06, 2014 11:47 AM

December 22, 2013

Ljudmila's Vimeo on December 22, 2013 02:51 AM

December 18, 2013

Gesture controlled Sock Puppet


Meet Mr Sock!
Repurpose your old socks into puppets that can be hand-controlled using a Softkinetic/Creative 3D camera (no need to program anything!)

See Mr Sock in action: http://youtu.be/JexNW3Cr0Uc
Watch the assembling instructions: : http://youtu.be/xP5LqkUod_o
and this instructable on "how to control almost anything with a 3D camera" ... including Mr Sock!

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 18, 2013 11:55 AM

December 03, 2013

Robertina's videos on December 03, 2013 08:02 PM

November 18, 2013

Counting Body Parts


Counting can be really fun with these easy-to-print body parts. They are a big hit at a special needs school in Slovenia where we are using them since this spring.

The children like them much more than blank beans or beads and learn about their body and numbers at the same time. As you can see in the pictures we ask kids to put the correct number of objects on the dots next to each number.

We find using physical objects helps associate numbers to their symbols. A pair of feet, ears and a head are included, all sized appropriately for little hands to grab. We usually try to combine different topics in one lesson when teaching these children, as in this case the human body and counting.

Ears are half-size from the original, the head of doctor Oh is shrunk to 30%, both otherwise unchanged from the referenced sources. The foot was leveled and mirrored to make the pair. Not sure where it comes from, we tried searching for it but nothing came up. Use support to get better quality prints - only a very small amount is necessary at the bottom of feet and chin.

We hope you like them and will make more similar ones!

Nina (teacher) & Luka (printer)

©
LJUDMILA's Fabulous Things on November 18, 2013 09:31 PM

May 15, 2013

Ljudmila's Vimeo on May 15, 2013 09:00 PM

March 18, 2013

March 04, 2013

LjudmilaLab: RT @jgyorkos: EU sponsored event in Ljubljana on @DigitalAgendaEU and Culture. Setup of e-content WGs. http://t.co/ehpBIU9KSB

LjudmilaLab: RT @jgyorkos: EU sponsored event in Ljubljana on @DigitalAgendaEU and Culture. Setup of e-content WGs. http://t.co/ehpBIU9KSB

March 02, 2013

LjudmilaLab: RT @squaresolid: #DIY #DIYelectronics print & remake minimum theremin, pcb print design from @JULIAN_ABRAHM http://t.co/I4kfcIgL6S

LjudmilaLab: RT @squaresolid: #DIY #DIYelectronics print & remake minimum theremin, pcb print design from @JULIAN_ABRAHM http://t.co/I4kfcIgL6S

March 01, 2013

LjudmilaLab: theoretical/practical/gender free/queer/tech/anti-normative workshop!! apply on delavnica@ljudmila.org http://t.co/TZlwnkorsj #reddawnsfest

LjudmilaLab: theoretical/practical/gender free/queer/tech/anti-normative workshop!! apply on delavnica@ljudmila.org http://t.co/TZlwnkorsj #reddawnsfest

February 28, 2013

LjudmilaLab: preparations for Red Dawns! #TheremidiOrchestra http://t.co/WssFk7hoUU @malinovc @SasaSpacal @roiiroiiro #ida http://t.co/RSuOvpE3a6

LjudmilaLab: preparations for Red Dawns! #TheremidiOrchestra http://t.co/WssFk7hoUU @malinovc @SasaSpacal @roiiroiiro #ida http://t.co/RSuOvpE3a6
LjudmilaLab @ Twitter on February 28, 2013 11:47 PM

LjudmilaLab: Call for Collaborators: Interactivos?'13 Tools for a Read-Write World http://t.co/AYUuRaIlY6 @medialabprado

LjudmilaLab: Call for Collaborators: Interactivos?'13 Tools for a Read-Write World http://t.co/AYUuRaIlY6 @medialabprado
LjudmilaLab @ Twitter on February 28, 2013 01:14 PM

February 27, 2013

LjudmilaLab: RT @ovtsa: Parteeeeeeey! http://t.co/Yzg1mgDEPv #wlanslo

LjudmilaLab: RT @ovtsa: Parteeeeeeey! http://t.co/Yzg1mgDEPv #wlanslo
LjudmilaLab @ Twitter on February 27, 2013 06:10 PM

February 26, 2013

LjudmilaLab: RT @CultureSi: Organizatorji festivalov! Sporočite nam datume za 2013 na culture@ljudmila.org! Festivalski koledar je zaenkrat tak: http ...

LjudmilaLab: RT @CultureSi: Organizatorji festivalov! Sporočite nam datume za 2013 na culture@ljudmila.org! Festivalski koledar je zaenkrat tak: http ...
LjudmilaLab @ Twitter on February 26, 2013 06:37 PM

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija online shop opening invitation – Blog – wlan slovenija #cake http://t.co/AfziMADekD

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija online shop opening invitation – Blog – wlan slovenija #cake http://t.co/AfziMADekD
LjudmilaLab @ Twitter on February 26, 2013 12:14 PM

February 25, 2013

LjudmilaLab: Wooohooo sunday night action at Ljudmila !! really nice :) http://t.co/b2gmp6IRAB #dancingwebsite

LjudmilaLab: Wooohooo sunday night action at Ljudmila !! really nice :) http://t.co/b2gmp6IRAB #dancingwebsite
LjudmilaLab @ Twitter on February 25, 2013 09:23 AM

February 19, 2013

LjudmilaLab: Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja ... @ikanic v svojem članku omenja tudi naš izdelek v razvoju! http://t.co/6I2dwzhv

LjudmilaLab: Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja ... @ikanic v svojem članku omenja tudi naš izdelek v razvoju! http://t.co/6I2dwzhv
LjudmilaLab @ Twitter on February 19, 2013 05:13 AM

February 16, 2013

LjudmilaLab: Sparks Called And They Want Their Ideas Back - a joyous plagiarist's tune: http://t.co/gVOd68b8 #intellectualproperty

LjudmilaLab: Sparks Called And They Want Their Ideas Back - a joyous plagiarist's tune: http://t.co/gVOd68b8 #intellectualproperty
LjudmilaLab @ Twitter on February 16, 2013 09:24 AM

February 08, 2013

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Pirate Bay documentary premieres tonight at #berlinale and online under CC. @tpb_afk http://t.co/0S4uEjFM #ccfilm

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Pirate Bay documentary premieres tonight at #berlinale and online under CC. @tpb_afk http://t.co/0S4uEjFM #ccfilm
LjudmilaLab @ Twitter on February 08, 2013 06:39 PM

LjudmilaLab: RT @laquadrature: [en][ZDNet] After ACTA, EU kicks off 'Licences for Europe' copyright reform http://t.co/QebyC9UD

LjudmilaLab: RT @laquadrature: [en][ZDNet] After ACTA, EU kicks off 'Licences for Europe' copyright reform http://t.co/QebyC9UD
LjudmilaLab @ Twitter on February 08, 2013 05:15 PM

February 07, 2013

LjudmilaLab: RIP. Skicirka za SKICO na Dunaju: http://t.co/wZp2tzAU http://t.co/XMmWLZfh

LjudmilaLab: RIP. Skicirka za SKICO na Dunaju: http://t.co/wZp2tzAU http://t.co/XMmWLZfh
LjudmilaLab @ Twitter on February 07, 2013 10:26 PM

LjudmilaLab: RT @intima: Slovenian Gov. reallocated the €10M subsidy initially earmarked for the art gallery http://t.co/IyH7ywze in favour of the mi ...

LjudmilaLab: RT @intima: Slovenian Gov. reallocated the €10M subsidy initially earmarked for the art gallery http://t.co/IyH7ywze in favour of the mi ...
LjudmilaLab @ Twitter on February 07, 2013 09:29 AM

February 06, 2013

LjudmilaLab: Interactivos?'12 Ljubljana project Mycophone will be shown on Device_art in Prague, 9-15 February!! http://t.co/K7mkdLH8

LjudmilaLab: Interactivos?'12 Ljubljana project Mycophone will be shown on Device_art in Prague, 9-15 February!! http://t.co/K7mkdLH8
LjudmilaLab @ Twitter on February 06, 2013 01:30 PM

February 05, 2013

Zbornik "Glasba in avtorska pravica" pri Studia Humanitatis

Avtorja S. Frith in L. Marshall v zborniku o avtorskih pravicah (SH, 2012, v prevodu I. Vidmarja, s spremno besedo I. Vidmarja in J. Vogrinca):

Vec na:

Spletna stran Studie Humanitatis

GEMA v Nemčiji dobiva konkurenco v obliki CC kolektivke

C3S is a collaborative effort to found a new and ground-breaking European collecting society for musical creators being build with themselves participating. C3S is intended to become a non-exclusive collective society to register musicians’ works outside of traditional schemes, released under Creative Commons non-commercial licences, but monetised in commercial use. More than that, C3S will offer registering works for commercial purpose released under other free licences as well, including those works released under no explicitly defined licences.

More:

preberi več

January 29, 2013

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Ste že prebrali prvo slovensko negativno utopijo? Anton Mahnič: Indija Komandija (1884) http://t.co/J23LTTBD

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Ste že prebrali prvo slovensko negativno utopijo? Anton Mahnič: Indija Komandija (1884) http://t.co/J23LTTBD

January 27, 2013

LjudmilaLab: RT @timsoos: V digitalni svet stopiclja tudi @knjiznicaNUK: letos bodo v arhiviranje vključili tudi tvite. Pohvalno! via @DELO_TW http:/ ...

LjudmilaLab: RT @timsoos: V digitalni svet stopiclja tudi @knjiznicaNUK: letos bodo v arhiviranje vključili tudi tvite. Pohvalno! via @DELO_TW http:/ ...

January 24, 2013

LjudmilaLab: V torek 29. januarja začnemo z dvomesečnim Blender 3D tečajem! Na delavnici je še nekaj prostih mest! http://t.co/as68sraB See you!

LjudmilaLab: V torek 29. januarja začnemo z dvomesečnim Blender 3D tečajem! Na delavnici je še nekaj prostih mest! http://t.co/as68sraB See you!

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Slovenija nima kulturnih centrov po vzoru ex-kolonialnih evangelizatorjev, ima pa SKICO! Podpiši izjavo proti ukini ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Slovenija nima kulturnih centrov po vzoru ex-kolonialnih evangelizatorjev, ima pa SKICO! Podpiši izjavo proti ukini ...

January 22, 2013

LjudmilaLab: RT @hruske: Urad za intelektualno lastnino bi rad spisal nacionalno strategijo razvoja intelektualne lastnine (brez vašega mnenja) https ...

LjudmilaLab: RT @hruske: Urad za intelektualno lastnino bi rad spisal nacionalno strategijo razvoja intelektualne lastnine (brez vašega mnenja) https ...

LjudmilaLab: RT @hackteria: #HackteriaLab 2013 Bangalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: #HackteriaLab 2013 Bangalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: HackteriaLab 2013 Bagalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: HackteriaLab 2013 Bagalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

January 17, 2013

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA, dokumentarne risbe z razstave na @LjudmilaLab. Riše: @RaccoonDude. http://t.co/WnwUHvI3 http://t.co/ ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA, dokumentarne risbe z razstave na @LjudmilaLab. Riše: @RaccoonDude. http://t.co/WnwUHvI3 http://t.co/ ...

January 15, 2013

Slo-Tech portal: vse od čipa do avtorskih pravic

Največji slovenski računalniški portal, že od leta 1999:

Slo-Tech portal

10. obletnica CC - vse najboljše!

Med 7. in 16. decembrom 2012 je potekalo praznovanje ob 10. obletnici Creative Commons, zabava še traja:

CC mix za 10 let

January 12, 2013

LjudmilaLab: RT @MajdaSirca: zarote, maščevanje,moč, slast, oblast, eros, biti-ne biti, preživeti,zblazneti, umakniti, zatreti...danes tudi v Drami. ...

LjudmilaLab: RT @MajdaSirca: zarote, maščevanje,moč, slast, oblast, eros, biti-ne biti, preživeti,zblazneti, umakniti, zatreti...danes tudi v Drami. ...

January 06, 2013

LjudmilaLab: RT @had: 40 Technology Predictions For The Next 150 Years [Infographic] http://t.co/GcgXzTr2

LjudmilaLab: RT @had: 40 Technology Predictions For The Next 150 Years [Infographic] http://t.co/GcgXzTr2

LjudmilaLab: RT @slavko321: The future is here:DD #robots #music #realisticheadnodding http://t.co/JMJWAlBE

LjudmilaLab: RT @slavko321: The future is here:DD #robots #music #realisticheadnodding http://t.co/JMJWAlBE

LjudmilaLab: RT @antirender: RT @lifepatch_: Dusjagr memperkenalkan sebuah mikrokontroler berukuran USB sederhana. http://t.co/nzrChV5d

LjudmilaLab: RT @antirender: RT @lifepatch_: Dusjagr memperkenalkan sebuah mikrokontroler berukuran USB sederhana. http://t.co/nzrChV5d

LjudmilaLab: RT @SpletnaMladina: Na protestih po vsej državi prostovoljno in samoiniciativno sodelujejo tudi glasbeniki. http://t.co/T18L2D93

LjudmilaLab: RT @SpletnaMladina: Na protestih po vsej državi prostovoljno in samoiniciativno sodelujejo tudi glasbeniki. http://t.co/T18L2D93

January 05, 2013

LjudmilaLab: #humalga Symposium, 8., 9. and 10. of January 2013 https://t.co/fjzMGRye http://t.co/ERN5525V

LjudmilaLab: #humalga Symposium, 8., 9. and 10. of January 2013 https://t.co/fjzMGRye http://t.co/ERN5525V

January 04, 2013

LjudmilaLab: Humalga simpozij / 8, 9 in 10 januar /vabljeni! http://t.co/Z4vta2xT

LjudmilaLab: Humalga simpozij / 8, 9 in 10 januar /vabljeni! http://t.co/Z4vta2xT

January 02, 2013

LjudmilaLab: RT @cyberwanderlust: Još jedan dan! Sad je January 03, 2013 at 12:01AM !

LjudmilaLab: RT @cyberwanderlust: Još jedan dan! Sad je January 03, 2013 at 12:01AM !

January 01, 2013

LjudmilaLab: RT @Mister_Robotics: The scientific method http://t.co/owPhd6LG

LjudmilaLab: RT @Mister_Robotics: The scientific method http://t.co/owPhd6LG

LjudmilaLab: .-!!♥!!-.we wish you a happy 2013, awesome 3D prints & great PCB boards and a theremin vibe always in the background https://t.co/ZJcIP5dM

LjudmilaLab: .-!!♥!!-.we wish you a happy 2013, awesome 3D prints & great PCB boards and a theremin vibe always in the background https://t.co/ZJcIP5dM

December 27, 2012

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: Hackaton is on! @LjudmilaLab

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: Hackaton is on! @LjudmilaLab
LjudmilaLab @ Twitter on December 27, 2012 08:30 AM

December 25, 2012

LjudmilaLab: 26 Dec - 6pm - epic event - Orbital Academy at Ksevt Vitanje. 120th anniversary - pioneer of cosmonautics Herman Potočnik Noordung.

LjudmilaLab: 26 Dec - 6pm - epic event - Orbital Academy at Ksevt Vitanje. 120th anniversary - pioneer of cosmonautics Herman Potočnik Noordung.
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:23 PM

LjudmilaLab: from 26 till 30 December @wlanslovenija Hackaton 2012 at @LjudmilaLab http://t.co/sP50aqyV

LjudmilaLab: from 26 till 30 December @wlanslovenija Hackaton 2012 at @LjudmilaLab http://t.co/sP50aqyV
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:20 PM

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija hackaton 2012 – Blog – wlan slovenija http://t.co/wmVMTcIH

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija hackaton 2012 – Blog – wlan slovenija http://t.co/wmVMTcIH
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:17 PM

December 22, 2012

LjudmilaLab: RT @rtvslo: Povorka se je ustavila pred podhodom do Kongresnega trga, kjer prepevajo skupaj s clani Terrafolka T.H. #protestival

LjudmilaLab: RT @rtvslo: Povorka se je ustavila pred podhodom do Kongresnega trga, kjer prepevajo skupaj s clani Terrafolka T.H. #protestival
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 08:40 PM

LjudmilaLab: RT @madpixel: Od ljudstva ločeni z ograjo, pijani od oblasti slavijo samostojnost in enotnost. Pre drzno.

LjudmilaLab: RT @madpixel: Od ljudstva ločeni z ograjo, pijani od oblasti slavijo samostojnost in enotnost. Pre drzno.
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 07:41 PM

LjudmilaLab: RT @siliconia: Danasnji doodle na Google.si je posvecen Hermanu Potocniku Noordungu (via @dplaninc: / @miharejc )

LjudmilaLab: RT @siliconia: Danasnji doodle na Google.si je posvecen Hermanu Potocniku Noordungu (via @dplaninc: / @miharejc )
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 07:41 PM

LjudmilaLab: RT @DELO_TW: 500 glava množica glasno izžvižgala politike, ki odhajajo na državno proslavo v CD. "Janša v zapor" http://t.co/UY2ef1pE

LjudmilaLab: RT @DELO_TW: 500 glava množica glasno izžvižgala politike, ki odhajajo na državno proslavo v CD. "Janša v zapor" http://t.co/UY2ef1pE
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 06:22 PM

LjudmilaLab: RT @opica: super! RT @AndrejRavnikar: Pojemo in se druzimo. #ljprotest http://t.co/ARMPlCSB

LjudmilaLab: RT @opica: super! RT @AndrejRavnikar: Pojemo in se druzimo. #ljprotest http://t.co/ARMPlCSB
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 06:08 PM

LjudmilaLab: RT @ZoranPavlovicLj: "@LJ_Taksist: Zombije peljam u pola tarife."

LjudmilaLab: RT @ZoranPavlovicLj: "@LJ_Taksist: Zombije peljam u pola tarife."
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 05:06 PM

LjudmilaLab: RT @Dnevnik_si: Vuk Ćosić: SDS se na tviterju obnaša kot nekakšen trol in škoduje kvaliteti javnega dialoga | Dnevnik.si http://t.co/aPS ...

LjudmilaLab: RT @Dnevnik_si: Vuk Ćosić: SDS se na tviterju obnaša kot nekakšen trol in škoduje kvaliteti javnega dialoga | Dnevnik.si http://t.co/aPS ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 05:00 PM

LjudmilaLab: RT @radiostudent: ob 18h naprej poročanja in javljanja iz dogajanja v centru mesta. stay tuned ... http://t.co/m91hO1ao

LjudmilaLab: RT @radiostudent: ob 18h naprej poročanja in javljanja iz dogajanja v centru mesta. stay tuned ... http://t.co/m91hO1ao
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:41 PM

LjudmilaLab: @Dnevnik_si a bo stream? Bi lahko podelili link?

LjudmilaLab: @Dnevnik_si a bo stream? Bi lahko podelili link?
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:31 PM

LjudmilaLab: RT @dusano: Dr. France Bučar: "Ustavno sodišče, kot najvišji varuh ustavnosti, je delovalo protiustavno. To je grozljivo!" http://t.co/d ...

LjudmilaLab: RT @dusano: Dr. France Bučar: "Ustavno sodišče, kot najvišji varuh ustavnosti, je delovalo protiustavno. To je grozljivo!" http://t.co/d ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:04 PM

LjudmilaLab: RT @had: Iskanje levičarskih ekstremistov | MLADINA.si - http://t.co/qGfoIrBM - resnica o molotovkah in granitnih kockah.. #picke

LjudmilaLab: RT @had: Iskanje levičarskih ekstremistov | MLADINA.si - http://t.co/qGfoIrBM - resnica o molotovkah in granitnih kockah.. #picke
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:28 PM

LjudmilaLab: @wwwh bilo je odlično!! Še kdaj ponovimo :)

LjudmilaLab: @wwwh bilo je odlično!! Še kdaj ponovimo :)
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:13 PM

LjudmilaLab: RT @rmaticc: tolkala, zvonci, pihala, godala, trobila - nasploh vsa glasbila, vabljeni-a-e! #slovenija #gotofje #protestival RT! http:/ ...

LjudmilaLab: RT @rmaticc: tolkala, zvonci, pihala, godala, trobila - nasploh vsa glasbila, vabljeni-a-e! #slovenija #gotofje #protestival RT! http:/ ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:12 PM

LjudmilaLab: Zombies UNITE! #protestival today - 6 pm - Cankarjevi dom! Parallel to the celebration of IIndependence and Unity Day! http://t.co/Zxy0JJRV

LjudmilaLab: Zombies UNITE! #protestival today - 6 pm - Cankarjevi dom! Parallel to the celebration of IIndependence and Unity Day! http://t.co/Zxy0JJRV
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:11 PM

December 20, 2012

LjudmilaLab: RT @tozd: http://t.co/MWogp2Zf

LjudmilaLab: RT @tozd: http://t.co/MWogp2Zf
LjudmilaLab @ Twitter on December 20, 2012 11:18 AM

December 19, 2012

LjudmilaLab: Ob 19h v @Kiberpipa: Zoran Obradović predstavlja metaiskalnik po slovenski kulturi, pridite! https://t.co/PzasWS92

LjudmilaLab: Ob 19h v @Kiberpipa: Zoran Obradović predstavlja metaiskalnik po slovenski kulturi, pridite! https://t.co/PzasWS92
LjudmilaLab @ Twitter on December 19, 2012 05:31 PM

December 17, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Osma revolucionarna zahteva dadaistov: "Vzpostavitev 150 cirkusov za prosvetlitev proletariata." http://t.co/2uncSF ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Osma revolucionarna zahteva dadaistov: "Vzpostavitev 150 cirkusov za prosvetlitev proletariata." http://t.co/2uncSF ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 17, 2012 09:47 PM

December 16, 2012

Robertina's videos on December 16, 2012 07:22 PM

December 12, 2012

LjudmilaLab: In 15 minutes listen to interview with Luka Frelih from @LjudmilaLab on Radio Val 202 about Raspberry Pi - tune in!!! http://t.co/m1hXjYr0

LjudmilaLab: In 15 minutes listen to interview with Luka Frelih from @LjudmilaLab on Radio Val 202 about Raspberry Pi - tune in!!! http://t.co/m1hXjYr0
LjudmilaLab @ Twitter on December 12, 2012 03:33 PM

LjudmilaLab: Danes ob 16:45 bo na @Val202 intervju z Luko Frelihom o @Raspberry_Pi.

LjudmilaLab: Danes ob 16:45 bo na @Val202 intervju z Luko Frelihom o @Raspberry_Pi.
LjudmilaLab @ Twitter on December 12, 2012 02:42 PM

December 11, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Trdi torek, javna dejstva! Vabljeni ob 20h na @LjudmilaLab: http://t.co/J46Lmz7A http://t.co/FcHuur0I

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Trdi torek, javna dejstva! Vabljeni ob 20h na @LjudmilaLab: http://t.co/J46Lmz7A http://t.co/FcHuur0I
LjudmilaLab @ Twitter on December 11, 2012 04:02 PM

December 10, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA: Vse o granitni kocki, novem simbolu upora in prispodobi krize parlamentarne demokracije! http://t.co/ ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA: Vse o granitni kocki, novem simbolu upora in prispodobi krize parlamentarne demokracije! http://t.co/ ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 10, 2012 04:52 PM

November 29, 2012

LjudmilaLab: RT @marcell: "When everyone is librarian, library is everywhere." http://t.co/fcsErVq4

LjudmilaLab: RT @marcell: "When everyone is librarian, library is everywhere." http://t.co/fcsErVq4
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:51 PM

LjudmilaLab: RT @supperman: Tiskovka ob Dear Art v MSUM: najprej minuta molka za Maxa. No dry eye in the house. Velika stvar v teh ciničnih časih.

LjudmilaLab: RT @supperman: Tiskovka ob Dear Art v MSUM: najprej minuta molka za Maxa. No dry eye in the house. Velika stvar v teh ciničnih časih.
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:51 PM

LjudmilaLab: RT @lowk3y: feel like reading? hacking your kindle dev? want new ebook? visit #haip at #cyberpipe, meet hackers there @marcell @gandalfa ...

LjudmilaLab: RT @lowk3y: feel like reading? hacking your kindle dev? want new ebook? visit #haip at #cyberpipe, meet hackers there @marcell @gandalfa ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:50 PM

November 28, 2012

LjudmilaLab: RT @cyberpipe: #HAIP 2012 festival starting today! Get your free ebooks at http://t.co/ffKSsJK5 in #cyberpipe

LjudmilaLab: RT @cyberpipe: #HAIP 2012 festival starting today! Get your free ebooks at http://t.co/ffKSsJK5 in #cyberpipe
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:12 PM

LjudmilaLab: RT @novadeviator: in new public library (which we can develop NOW) the book should never leave the catalogue! @marcell #haip #kiberpipa ...

LjudmilaLab: RT @novadeviator: in new public library (which we can develop NOW) the book should never leave the catalogue! @marcell #haip #kiberpipa ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:12 PM

LjudmilaLab: RT @supperman: Here's great Sean Dockray explaining http://t.co/7L52ZOJL at #haip2012 http://t.co/kAeSmzN4 http://t.co/OMMe5rtT

LjudmilaLab: RT @supperman: Here's great Sean Dockray explaining http://t.co/7L52ZOJL at #haip2012 http://t.co/kAeSmzN4 http://t.co/OMMe5rtT
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:11 PM