Planet Ljudmila

September 10, 2018

Apel za likovno kritiko

Ugotovitve in apel partnerjev v poskusu vzpostavitve spletnega medija za podporo likovni kritiki in kritiškemu pisanju: Paviljon – prostor za likovno kritiko

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se po državi na leto zvrsti okrog 2500 razstav. In vendar so obiskovalci likovnih razstav, njihovi ustvarjalci in producenti prikrajšani: medijski prostor za kritiško refleksijo se krči; ob slabih (materialnih) pogojih načrtno spremljanje in veščina kritiškega pisanja vse bolj pojemata; vsled varčevalnih politik zasebnih lastnikov pisanje o vizualni umetnosti v veliki meri postaja pristojnost zaposlenih novinarjev, ki največkrat za to niso strokovno usposobljeni, zapisi pa tako postajajo vse bolj le predelana PR in agencijska sporočila. Ob vsem tem je likovna kritika v tradicionalnih medijih v primerjavi z drugimi umetnostnimi področji med slabše zastopanimi. Izkušnje spletnega portala Kulturnik.si po drugi strani kažejo, da so kritike in recenzije med najbolj branimi prispevki na Kulturniku, in da jih bralci – obiskovalci razstav močno pogrešajo.

Da bi v to, vse bolj nevzdržno situacijo, ki se odraža tudi v ravni javnega diskurza o umetnosti in o samih ustvarjalcih, posegli proaktivno, smo se v letu 2017 predstavniki spletnega portala Kulturnik.si, revije Šum ter Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo povezali v nameri vzpostavitve spletnega mesta za podporo likovni kritiki in kritiškemu pisanju. Pri tem so se nam pridružili še Radio Študent, revija Fotografija, spletni medij Koridor – križišča umetnosti in spletni kanal Sodobna umetnost; kot konzorcij partnerjev smo zasnovali  spletni medij Paviljon: prostor za likovno kritiko.

Izhajali smo iz prepričanja, da je problem pomanjkanja kritiške refleksije potrebno zagrabiti in media res in torej aktivno poseči v samo medijsko krajino. Spletno mesto Paviljon bi na enem mestu agregiralo izbrane likovne kritike, ki jih na svojih spletnih mestih objavljajo sodelujoči partnerji, obenem pa bi skupno uredništvo k objavljanju vabilo tudi gostujoče pisce in piske. Paviljon je bil tako tudi poskus povezovalno zastavljenega produkcijskega modela in sinergičnega delovanja, s tem pa preseganja partikularnih, četudi dobronamernih pobud. Paviljon bi temeljil na samostojno razviti odprtokodni programski rešitvi, ki se že financira iz javnih sredstev. Pridobili smo tudi del potrebnih sredstev (sponzorstvo in zasebna fundacija), za zagon pa smo manjkajoči del želeli pridobiti iz javnih sredstev na ustreznem razpisu.

Letvico smo si postavili visoko, a z možnostjo sledljivosti ciljev:

  • v treh letih izboljšati količino in raven pisanja o vizualni umetnosti,
  • izboljšati materialne pogoje za kritiško pisanje,
  • vzpostaviti uravnotežen kritiški pregled likovnega dogajanja po celi državi in ne le po večjih razstaviščih v Ljubljani,
  • povečati zanimanje za vizualno umetnost (branost recenzij) in posledično sam obisk razstav.

Pri skupni uredniški politiki konzorcija smo si za vodila postavili: strokovnost, decentralizacijo, pluralnost oz. odprtost za različne žanre in eksperimente okoli kritiškega pisanja kot tudi za različne estetike in teoretska izhodišča, ter pokrivanje razstav, umetniških praks in umetnostnih vprašanj, ki so v tradicionalnih medijih slabo zastopani. Projekt je načrtoval tudi gostovanja tujih kritikov v Sloveniji ter usposabljanje in izobraževanje tako piscev in pisk kot tudi urednikov in urednic.

Po več kot enoletnih prizadevanjih smo ugotovili oz. so se nam potrdile naslednje opreke:

  • Sodelujoči partnerji v projektu se soočajo s pomanjkanjem piscev in pisk za področje vizualne umetnosti.
  • Kljub zavedanju pristojnih na Ministrstvu za kulturo (MK) o resnosti problema pomanjkanja kritiške refleksije, zlasti na področju vizualne umetnosti, ministrstvo ne deluje dovolj proaktivno, da bi se to področje okrepilo.
  • Trenuten način reševanja te problematike s strani MK je parcialen in z vidika umetnostne kritike ne najbolj smotrn: ministrstvo programsko sofinanciranim producentom nalaga izvajanje podpornih programov, na nekaterih umetnostnih področjih celo z izrecnim poudarkom na “krepitvi kritiške stroke”. To v primeru kritiške refleksije lahko pomeni, da je producent razstave, koncerta, gledališke predstave, … hkrati tudi naročnik kritiškega zapisa o lastnem programu.
  • Razpis MK za sofinanciranje podpornih dejavnosti na področju umetnosti in kulture, s poudarkom na deficitarnih področjih, kamor umetnostna kritika sodi, ne obstaja.
  • Edini obstoječi razpis, kamor bi se projekt, kot je Paviljon, pogojno lahko prijavil, je razpis za e-založništvo Javne agencije za knjigo (JAK), ki je namenjen tudi spletnim medijem (SM). Težava je v tem, da je razpis namenjen le “sofinanciranju kulturnih projektov, ki so pomembni za razvoj in uveljavljanje literarne ustvarjalnosti v spletnih medijih”, torej le področju literature in literarne kritike, saj JAK letno za podpodročje SM razpolaga le z 20.000 evri.
  • Novo nastajajoči medijski projekti v kulturi, kot je Paviljon, nimajo sistemske možnosti pridobitve zagonskih sredstev (obstoječi razpis MK za sofinanciranje programskih vsebin medijev npr. ni namenjen sofinanciranju vzpostavitve medija, temveč mora medij izkazati dvoletno delovanje).

    Na osnovi spoznanega, apeliramo:
  • Da se v času, ko so spletni mediji vse bolj običajen način spremljanja različnih vsebin, povečajo sredstva JAK za sofinanciranje kulturnih projektov, ki so pomembni za razvoj in uveljavljanje kritiške refleksije v spletnih medijih, in da razpis za SM poleg literature vključuje celotno polje humanistike.
  • Da MK vzpostavi celosten sistem sofinanciranja podpornih dejavnosti v polju umetnosti in kulture, s posebno občutljivostjo do deficitarnih področij, kamor kritika sodi.
  • Da MK omogoči dodatna sredstva in poseben razpis za podporne dejavnosti v polju umetnosti in kulture, s posebnim poudarkom na deficitarnih področjih, posebne pozornosti pa naj bo pri tem deležno tudi usposabljanje kadrov ter izboljšanje materialnih pogojev za kritiško pisanje.
  • Da MK vzpostavi sistemsko možnost zagonskih sredstev za kulturne projekte v javnem interesu.

Partnerji v projektu in podpisniki:
Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo, zanj Urška Jurman (programska vodja)
Društvo Ljudmila / Kulturnik.si, zanj Alenka Pirman (urednica)
Društvo Galerija Boks / revija Šum, zanj Andrej Škufca (član uredništva)
Zavod Radio Študent, zanj Polona Tokar (odgovorna urednica)
Zavod Membrana / revija Fotografija, zanj Jan Babnik (glavni urednik)
Društvo Koridor – križišča umetnosti, zanj Jan Podbevšek (glavni urednik)
spletni kanal Sodobna umetnost, zanj Aljoša Abrahamsberg

Kulturnik Blog on September 10, 2018 09:17 AM

September 05, 2018

aqua_forensic

aqua_forensic
Underwater Interception of *Biotweaking in **Aquatocene
Robertina Šebjanič (SI), Gjino Šutić (HR)

https://ars.electronica.art/error/en/aqua-forensic/
http://robertina.net/aqua_forensic/

aqua_forensic illuminates the invisible anthropogenic pollutants in water habitats. The project has a strong backbone in the hands-on research that combines: art, science, and a citizen-science approach to collect and process information on pollutants – “invisible monsters.” These invisible chemical pollutants (such as legal & illegal drugs – mood controllers, antibiotics, antimycotics, painkillers, hormone pills etc.) are the residue of human consumptions discharged into underwater habitats that were explored during a residency in the summer of 2018 in two specific localities: Danube river (Linz, AT) and Adriatic Sea (Dubrovnik, HR).
The project goal is to make these invisible anthropogenic pollutants and the pattern of their effect in the water habitats visible. With samplings of water and the seabed we are “hunting for a phantom” in the context of new mythologies. It’s a voyage into the microbial seas that are forming the body of waters all around the world. Humans do relate to water in different ways in different cultures. With pollution we change the oceans inside out – influencing life and behavior of the whole cybernetic loop of the interconnected ecosystem.

The vast complexity of the ecosystem that covers more than 70% of the planet, producing over 80% of the atmospheric oxygen, is still mysterious. We are opening discussions about aquaforming and pushing the question of “ the human footprint on water” to make it as present as the *terraforming* in the deep age of the Anthropocene.
Anthropogenic presence is now aquaforming every part of the water habitats. It is the result of our global socio-technological system and its (geo)political, social, economic interest in water – from the shallow waters on the coastal lines to the deepest points in the oceans.

aqua_forensic wishes to open the discussion about our solidarity and empathy in understanding the oceans, seas, and rivers beyond human perception. We are using the frame of art_sci installation, workshops and public discussions, to create new narratives in this art/science dialog.

By conducting citizen science investigation on forensic oceanography, we are looking into hidden secrets. The combination of science, art and field research is opening new doors in developing sustainable solutions – bringing these problems and thus development closer to citizens. There are a lot of challenges but also potentials when working with this topic and prototyping tools for water exploration.

The major omnipresent invisible anthropogenic pollutants are the semi-consumed pharmaceuticals that stay overlooked and are changing not just us, but also the life in fresh and saltwater habitats all around the globe. The human body on average is able to digest only 20% of the drugs that we consume, while the other 80% is disposed from our body to waste systems – ending up in world’s waters.

This has a malignant impact on the whole interconnected ecosystem in an escalating loop pattern. The loop is similar to the food consumption chain, which is entering a never ending circle of multiple effects on such things as the development patterns of all living organisms, from the micro level (viruses, bacteria and other microorganisms) to the largest organisms in the oceans.

There is a question we would like to ask: How do the oceans feel our impact?

Could we develop better communication with the oceans to find solutions, such as designing new and better therapeutics without negative collateral side effects?

Credits:
Project supported by:
Ars Electronica within the EMAP/EMARE project, Projekt Atol Institute (SI), UR Institute (HR), Čistoća Dubrovnik, The Ministry of Culture of the R. of Slovenia, and The Ministry of Culture of the R. of Croatia.

Co-funded by the Creative Europe Programme of the European Union.
Special thanks to: Miha Godec, Martina Brković, Antonia Merčep, Lovro Martinović, Veronika Liebl, Jessica Galirow, Uroš Veber, Annick Bureaud, team of nature reserve Lokrum, Eleonore team, UR Institute team

Cast: Robertina Sebjanic

Tags: #chemical_pollutants, #forensic_oceanography, #pharmaceuticals, #water, #marine_habitats, #invisible_visible, #marine_ecology, #aquafarming, #aquaforming and #monsters

Robertina's videos on September 05, 2018 03:39 PM

July 10, 2018

Všečki kotalečih se kamnov

… ali kako en tvit prispeva k promociji slovenske grude

Včerajšnja objava podobe Blejskega jezera na uradnem Twitter računu angleške skupine The Rolling Stones je postala vroča tema dneva. Na njej je edini uradni fotograf zasedbe iz Slovenije Miro Majcen ta ponos slovenskega turizma uspel ujeti pod kotom, ki na fotografiji spominja na znamenit “jezični” znak legendarnih rockerjev. Posledica? Nekaj tisoč všečenj in deljenj fotografije, o tem je včeraj in danes govorilo ter pisalo več slovenskih medijev, tako lokalnih kot nacionalnih.

the rolling stones twitter post

… oziroma bi lahko prispeval k promociji slovenske kulture

Večino medijev je zanimalo, kako je prišlo do dotične objave. Fotograf Miro Majcen je za 24ur.com o tem povedal sledeče: “Večkrat sem letel čez Bled in ko letiš pod določenim kotom, se dejansko na neki točki, poziciji, diagonalno vidi to obliko. Zdaj se je ponudila priložnost, da to pride do pravih ljudi. Z njihovo PR ekipo smo sedeli v zakulisju koncerta v Varšavi, kjer smo se pogovarjali, zanimalo jih je moje delo, zato sem izkoristil ta čas. Sicer se točno ve, kaj so tam tvoje zadolžitve in ne moreš ničesar vsiljevati in kaj delati po svoje, ali iti neposredno do Micka in mu nekaj pokazati. Ekipi sem mimogrede pokazal fotografijo, nad čimer so bili navdušeni in je nekdo tako stopil do benda in jim to pokazal. Skupaj smo stopili do njih, bilo je precej smeha, bil je smešen trenutek. Ki ga nimam dokumentiranega, vse se je dogajalo na hitro, na hodniku, bili so že v svoji coni, pred koncertom, a so na hitro pogledali, bilo je zanimivo. Ko sem danes prišel s Poljske, pa sem videl, da so zadevo objavili na svoji Facebook strani in to je to.” [vir]

Čivki oziroma objave tako znanih glasbenih skupin oziroma vplivnežev, neplačani ter “organski”, na prepoznavnost obelodanjene destinacije vsekakor vplivajo. Omenjeni tvit pa ne omenja in vpliva le na promocijo okoljskega bisera naše kokoške, temveč gre tudi za promocijo slovenskega kulturnega ustvarjalca. Da, uradni Twitter račun The Rolling Stones je jasno napisal, da gre za fotografijo Mira Majcna, tudi sicer njihovega uradnega fotografa. To so pravzaprav omenili prav vsi, z izjemo ene oddaje. Informativne oddaje Odmevi na nacionalni televiziji [pričetek prispevka na 30’33”].

Njihovo poročanje se niti za trenutek ni ustavilo na točki, da bi v tovrstni objavi prepoznali ne le promocijo “naravne lepote”, temveč tudi priznanje slovenskemu kulturnemu ustvarjalcu. Bodimo pošteni: avtorstvo fotografije je težko spregledati, saj ga omenja že spremni tekst ob fotografiji. Prav tako ima uredništvo avtonomijo glede načina, kako se temi približati. Morda so se spraševali sledeče: bomo poudarili promocijo slovenske narave ali dosežka slovenskega kulturnega ustvarjalca; bomo povedali, da je avtor slovenski fotograf (pustimo ob strani dejstvo, da je Miro Majcen sodelavec konkurence 24ur.com, četudi denimo njihovi kolegi na Val 202 s tem niso imeli prav nobene težave); se nam zdi smiselno ob tej priložnosti v studio povabiti strokovnjake, ki lahko gledalcem povedo več o vplivu tovrstnih objav na turizem in prepoznavnost slovenske kulture; želimo morda poklicati na Bled in vprašati, ali se je po objavi fotografije povečala obiskanost spletne strani*?

Nauk te zgodbe je preprost: pripis avtorstva k fotografiji je pomemben in prav nič ni narobe, če smo tako kot na naravne bisere ponosni tudi na kulturne ustvarjalce, ki te bisere ujamejo v fotografski objektiv.

Rok Avbar

* Kot zanimivost: vsaj spletno vprašljivo so se odzvali tudi upravitelji FB in TW računov Turizma Bled, saj so za novico o tej fotografiji potrebovali več kot 24 ur.

Kulturnik Blog on July 10, 2018 01:57 PM

June 11, 2018

Kultura v diplomatski mreži

Z Ministrstvom za zunanje zadeve RS (Sektor za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi) ter z mrežo slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu sodelujemo vse od vzpostavitve portala Culture.si v letu 2010. Takorekoč vsak dan teče izmenjava informacij o gostovanjih slovenskih umetnikov in producentov po svetu, ki jih vrisujemo na interaktivni zemljevid sveta, s skupnim ciljem: krepitev prepoznavnosti in vidnosti slovenskega ustvarjanja, ki pomembno soustvarja sodobno svetovno kulturno krajino.

S kakšnimi vprašanji, povezanimi s kulturo in umetnostjo, se pravzaprav srečujejo pri vsakodnevnem delu uslužbenci naše diplomatsko-konzularne mreže (DKP)? Izvedli smo krajšo spletno anketo, tukaj pa povzemamo rezultate 31 odgovorov (46 vprašanih).

Portal Culture.si uporablja več kot polovica vprašanih redno ali občasno, pri svojem delu ga največkrat uporabljajo za iskanje kontaktnih podatkov, nekaj jih je potrebovalo logotipe (zbirka logotipov) ali pa so iskali informacije o festivalih (Festivals in Slovenia). Več kot 40 % jih išče informacije o sodobni umetnosti, dobrih 11 % pa o kulturni dediščini.

ali pri svojem delu uporabljate culture

Kakšno je v mednarodnem prostoru povpraševanje po informacijah o slovenski kulturi? Približno polovica vprašanih se pri svojem delu pogosto oziroma občasno sreča s posredovanjem oziroma iskanjem tovrstnih informacij. Na vprašanja o slovenski umetnosti in kulturi s strani tujih državljanov naletijo vsaj enkrat mesečno ali večkrat, z njimi se ponavadi srečajo prek elektronske pošte ali na kulturnih dogodkih. Informacije o slovenski kulturi v DKP dobijo tako prek osebnih kontaktov kot spletnih mest, slaba polovica tudi na portalu Culture.si.

kako pogosto potrebujete culture

Kaj pa je tisto, kar po izkušnjah naših diplomatov tuje državljane najbolj zanima o slovenski kulturi in umetnosti? Vprašanja se vrtijo okrog možnosti finančne podpore za sodelovanje s slovenskimi umetniki in gostovanja, zanimajo jih tudi festivali ter programi večjih kulturnih ustanov, mednarodno uveljavljeni slovenski umetniki s posameznih področij in njihovi nastopi (predvsem na Zahodnem Balkanu) ter kulturna dediščina in kulturni turizem.

Za naša predstavništva v tujini smo pred leti pripravili Priročnik za rabo Culture.si, na letnih skupinskih pripravah diplomatov pred odhodom na nova delovna mesta predstavljamo portal Culture.si v družbi ostalih akterjev, ki so dejavni tudi na področju mednarodnega kulturega sodelovanja (UKOM, STO, MK, JAK, SFC, CSDTJ*).

Na portalu Culture.si je tudi spisek vseh slovenskih veleposlaništev, konzulatov in predstavništev po svetu, v sodelovanju z DKP pa pripravljamo tudi povzetke njihovih kulturnih dejavnosti (vzorčni primeri so npr. Veleposlaništvo RS v Pragi, Parizu ali Tel Avivu).

Helena Pivec

*UKOM = Urad vlade za komuniciranje
STO = Slovenska turistična organizacija
MK = Ministrstvo za kulturo
JAK = Javna agencija za knjigo RS
SFC= Slovenski filmski center
CSDT = Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Kulturnik Blog on June 11, 2018 12:36 PM

June 07, 2018

Cankar vs. Kreslin, večni derbi!

Kulturnik.si je (med drugim) uporaben in krasen zato, ker nudi vpogled v dinamike kulturnega prostora v Sloveniji. Zato smo tokrat pogledali, kateri so najpogostejši iskalni pojmi na portalu po mesecih letošnjega leta, in ugotovili, da v spletnem prostoru poteka bitka med Vladom Kreslinom in Ivanom Cankarjem. Oba avtorja sta namreč bila vsak mesec leta 2018 med top 5 iskalnimi pojmi; razen februarja, ko je malo kaj lahko konkuriralo pustovanju.

Res je, da muzičist ves čas vzdržuje nekaj prednosti, a ne gre pozabiti, da se je Cankarjevo leto šele dobro začelo, zato Ivan Cankar reče, “po deveti deželi se je bil nenadoma razlegal glas, da je umetnost na svetu,” nato Vlado Kreslin reče, “danes sem v molu, ne vem, kaj mi je,” nakar Ivan Cankar reče, “sij na naju, usmiljeno nebo,” nakar Vlado Kreslin reče bodisi Cankarju bodisi sebi: “Še je čas.”

Nina Dragičević

Kulturnik Blog on June 07, 2018 10:50 AM

May 15, 2018

Sejem resnic

Ducat let je minilo od prvega novinarskega festivala v slikoviti Perugii. Od skromnih začetkov je iz kritične debatne platforme napredoval v predstavitveni sejem poslovnih modelov in oder za vplivnike iz Silicijeve doline. Njegov bogat program s prek 700 govorci s celega sveta na več kot 300 brezplačnih dogodkih, ki pet dni vzporedno potekajo v dvanajstih bolj ali manj prestižnih dvoranah, je sicer težko odpraviti s frazo. A vseeno poizkusimo: letos se je v Perugii iskalo izgubljeno zaupanje.

Podmena vrste diskusij je bila namreč ta, da je medijem v zgodovini za (relativno) kratek čas uspelo privzgojiti občestva bralcev, poslušalcev ali gledalcev, ki medijski resničnosti zaupajo in se po njej ravnajo – danes pa temu ni več tako. Zaradi spremenjenih tehnoloških pogojev je kovanje resnice ponovno »na trgu« in za vpliv se poleg medijev poteguje še vrsta ponudnikov – od posebnežev z obrobja spleta do naftnih družb. Kako sploh prepoznati relevantne posrednike?  

Udeležencem 12. mednarodnega novinarskega festivala (IJF) je zato peruginski nadškof (kot predstavnik lastnika številnih dvoran, v katerih festival poteka) zaželel dobrodošlico, sklicujoč se na skupna prizadevanja za resnico, demokracijo in svobodo. V boju proti lažnim novicam (izraz je bil na festivalu sicer eksplicitno nezaželen) nam je daroval tudi mašo.

Izgradnja zaupanja

Nekaj bo na tem. Pomemben del tako cerkvene kot medijske prakse je vzpostavljanje »občestva« oziroma t.i. »zamišljenih skupnosti«. Te skupnosti so imele v preteklosti zaradi relativno monopoliziranega medijskega polja dokaj homogeniziran odnos do resničnosti. Tako stanje je imelo seveda svoje slabosti – a tudi prednosti. Tekom stoletij se je v političnih skupnostih izoblikovala mehanika protokolov za krojenje zaupanja vredne medijske resničnosti.

Danes krojenje zaupanja v medijskem poslu cilja na nekaj drugega – na poslovni model. Če želimo ohraniti stari poslovni model z bralcem, ki je za vsebine pripravljen plačati, je slednjega treba pritegniti na nivoju intimne identifikacije. Tako se – paradoksalno – bralec ne počuti kot potrošnik, temveč kot član skupnosti, ki zaupa določenemu ponudniku.  

Jay Rosen temu pravi “optimizacija za zaupanje: “Zaupanja ne moremo več predpostavljati. Njegova produkcija mora biti vgrajena (designed in)” v medij. A, kot je tudi sam priznal – zaupanje ni merilo dobrega novinarstva. “Breitbart je optimiziran za zaupanje. Prav tako tudi Daily Mail,” je opozorila medijska teoretičarka Emily Bell.

Izgradnja vrednot

Kleč je torej – spet na liniji z nadškofom – v vrednotah. Na festivalu smo bili namreč deležni skoraj religioznega sklicevanja na profesionalno etiko. Na torej zelo abstraktne postulate, ki dobro zvenijo. Skeptični državljan lahko utemeljeno sluti, da medijski posel zasleduje še vrsto drugih ciljev poleg resnice.

A hrbtna stran te skepse je lahko tudi cinizem. Ko smo na predstavitvi poljske polarizirane stvarnosti poslušali provladne novinarje, ki so opustili celo deklarativno sklicevanje na omenjene vrednote in za svojo novinarsko nalogo prostodušno razglasili usklajevanje z notranjepolitičnimi razmerji, smo uvideli, kako uničujoča je lahko resignacija v splošni skepticizem. V napetem vzdušju smo primerjali dve filmski interpretaciji poljske polpreteklosti: Prva je bila cenzurirana, druga pa je sedaj na ogled v kontroverznem državnem Muzeju 2. svetovne vojne v Gdansku in prispeva k mitizaciji poljskega naroda kot uporniške žrtve dveh totalitarnih režimov.

Nepremagani / The Unconquered, posnetek iz poljskega animiranega filma

Nepremagani / The Unconquered, posnetek iz poljskega animiranega filma
Fishladder Studio and the Institute of National Remembrance

Takšen odnos je lepo artikuliral David Cohn: “Dejstev v pravljicah ne bomo iskali, vemo pa, da je v njih resnica”. A kaj, ko IJF ni festival pravljičarstva, pač pa novinarstva, ki je – po definiciji prof. Georga Brocka – “sistematično in neodvisno prizadevanje, da bi pravočasno ugotovili resnico o dogodkih in problemih, ki zadevajo družbo”.

Izgradnja tehnologije

A zdi se, da so pravljičarske naracije za splet celo bolj značilne kot sistematično prizadevanje za resnico. Družbena omrežja kot glavni vmesniki današnje javne komunikacije imajo namreč zelo specifično arhitekturo. Po Cohnu je logika umeščanja vsebin v funkciji oblikovanja identitet in je vgrajena (designed in) v srčiko njihove kode.

Nove tehnologije so prostor za artikulacijo javnih zadev res demokratizirale, a so ga obenem radikalno spremenile. Mediji so namreč za javnost relevantne vsebine tradicionalno obdelovali ob boku zasebne sfere. V zasebnosti je bil prostor za individualno in afektivno, nasprotno pa je bila (vsaj načeloma) medijski profesiji zapovedana vrednota kolektivnega dobrega. Bila je vgrajena v ‘tehnologije’ medijev 20. stoletja. Danes pa različnih spletnih objav (od blogov do Facebooka) ne moremo več jasno ločevati od tradicionalnih medijev. Kakor so ti posvojili tehnologije spletnih platform, tako tudi posamezniki na svojih spletnih profilih po svoje zagovarjajo kolektivno – pišejo recenzije, obveščajo o dogodkih, komentirajo politiko … V tehnologijah spleta so se koncepti kolektivnega in individualnega ter profesionalnega in intimnega na novo prepletli.

Vsa koda je torej politična in razmisleki o zaupanju in resnici, kakršnim smo lahko prisluhnili v Perugii, so torej tudi inženirsko vprašanje. Želenim vrednotam je treba zagotoviti ustrezne tehnološke in organizacijske pogoje.

Kovači bodočnosti

Kako se znajti na razdrobljenem trgu domiselnih tehnoloških orodij, ki naj olajšajo novinarsko in uredniško odkrivanje resnice? Pomagate si lahko s seznamom, ki ga priporočajo vplivni, a še vedno zaupanja vredni mojstri.

Toda oblikovanje digitalnih polj javnega sodi v delokrog vseh, ki se ukvarjamo s produkcijo simbolnih vsebin, torej tudi nas, ki se ukvarjamo s kulturo. Treba je raziskovati in eksperimentirati s tehnologijami komuniciranja. Časi relativne tehnološke stabilnosti v medijskem in civilnem življenju so mimo.

 

Anže Zorman in Alenka Pirman

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić

Kulturnik Blog on May 15, 2018 06:10 PM

May 09, 2018

Kulturnikov mesečnik, arhivske številke

Društvo Ljudmila od marca 2018 izdaja Kulturnikov mesečnik, elektronski novičnik, posvečen prisotnosti slovenske kulture na svetovnem spletu: pod kakšnimi pogoji uspeva, kako do nje dostopamo, katere vire spremljati in kaj brati, da bi ostali na tekočem in se ne utopili v preobilju informacij na spletu. Vsaka številka prinaša koristne informacije, zato vam ponujamo arhiv z orisom obravnavanih tem. Vabljeni k branju!

#5: Julij 2018: Poletna dvojna številka
[Avstrija v fokusu, TV sodobna umetnost, The Rolling Stones na Bledu, poletna festivalska pra(k)tika]

#4: Junij 2018: Kultura v diplomatski mreži
[krajša anketa o slovenski kulturi s člani diplomatsko konzularne mreže, Cankar vs. Kreslin, pojasnila o GDPR mreže Asociacija]

#3: Maj 2018: Slovenska kultura v Facebookovem primežu
[Facebookov enostranski manever, zapolnjevanje wiki škrbin, poročilo iz Mednarodnega novinarskega festivala v Perugii]

#2: April 2018: Festivalska pra(k)tika, višave in planjave Gorenjske, Kulturčniki
[celoletni nabor festivalov, umetniške rezidence na nemškem govornem območju, kulturno dogajanje na Gorenjskem]

#1: Marec 2018: O gorskem zdravniku in celjskih grofih
[najbolj iskani zadetki na Kulturniku, podatki o mednarodnih gostovanjih slovenskih producentov v sosedstvu, obletnice v letu 2018, o avtorskih pravicah]

Naročite se lahko tukaj.

Kulturnik Blog on May 09, 2018 09:33 AM

April 26, 2018

Slovenska kultura v Facebookovem primežu

V sredo, 11. aprila 2018 zvečer so se na Kulturnik prenehale stekati napovedi prireditev, najavljene na Facebookovih straneh. Kaj se je zgodilo?

Facebook je nenadoma prenehal posredovati kakršnekoli podatke o dogodkih prek programskega vmesnika Open Graph, tudi podatke o javnih dogodkih na javnih Facebookovih straneh, kakršne smo zajemali za Kulturnik. Obljubljajo možnost, da bo sčasoma možno pridobiti izjemo na podlagi skrbnega pregleda, ki pa trenutno še ne obstaja.

Takole so poskusili pojasniti, kaj so spremenili:

Kot mi, se tudi mnogi drugi razvijalci podobnih storitev po svetu zdaj sprašujejo “Kaj za vraga?”:

Kaj to pomeni?

Kot vemo, je Facebook zasebna oglaševalska platforma, ki svojim strankam (plačnikom oglasov) prodaja svoje uporabnike, ki jim oglase ciljano prikazuje glede na njihove profilirane podatke. V štirinajstih letih je v svoj obzidani vrt zvabila zavidljivo količino registriranih uporabnikov, ki po celem svetu prostovoljno in brezplačno proizvajajo podatke kot dragoceno surovino. Med njimi je tudi precej kulturnih producentov in organizatorjev kulturnih dogodkov iz Slovenije.

Mnogi manjši kulturni zavodi, društva, upravniki prizorišč ipd. so namreč iz praktičnih razlogov v celoti preselili svoje najave na Facebook, večji pa ga uporabljajo za dopolnilno komunikacijo. Popolna selitev podatkov na to platformo je obenem tudi prostovoljna osamitev v obzidani vrt. Dostopen je namreč le tistim uporabnikom, ki imajo čas in voljo spremljati objave na svojih “zidovih”. K sreči smo lahko med letoma 2011 do 2018 podatke o kulturnih dogodkih, najavljenih na Facebooku, preusmerili tudi na Kulturnik, da so vsaj v grobem postali dostopni vsakomur. Nad kakovostjo teh podatkov in vira nasploh na Ljudmili nismo navdušeni, a smo jih sprejeli kot kompromis.

Razmerje med različnimi tipi virov in številom najavljenih dogodkov na Kulturniku pokaže, da jih kar 60 % prenesemo s Facebooka (lani jih je bilo ok. 18.000). Po 11. aprilu smo torej ostali brez večine najav kulturnih dogodkov manjših prirediteljev (v bazi imamo ok. 1200 Facebookovih strani). Prav ti so uporabniku Kulturnika zagotavljali dragocen pregled nad pestrostjo in razpršenostjo kulturne ponudbe po celi Sloveniji, Kulturnik pa je organizatorjem pomagal doseči več potencialnega občinstva.

Zakaj je prišlo do tega?

Na žalost tega Facebook naravnost ne pove. Govorijo recimo o zaščiti vaših podatkov. Verjetno gre za omejevanje škode ob nedavnem zaslišanju Marka Zuckerberga v ameriškem kongresu po škandalu z zlorabo osebnih podatkov s Facebooka v podjetju Cambridge Analytica.

Ugibamo lahko, da zna biti med vzroki tudi skorajšnja uveljavitev evropskega zakona o varstvu osebnih podatkov GDPR, zaradi katere zdaj Facebook tudi seli podatke vseh neevropejcev iz Irske v Kalifornijo. Vsekakor pa Kulturnikova uporaba podatkov o dogodkih ni bila zloraba zasebnosti, ampak koristna ponovna uporaba javnih podatkov. Ponovna raba, ki je usluga avtorjem in lastnikom teh podatkov (slovenskim kulturnim organizacijam), pa tudi njihovim obiskovalcem in s tem slovenski kulturi na splošno ter nenazadnje Facebooku, saj je le še utrjevala njegovo prevlado. Tako smo lahko upravičeno začudeni, če ne celo ogorčeni, da so “zaprli pipico” tudi za te eksplicitno javne vsebine.

Znano je, da podjetje Facebook že doslej ni blestelo v transparentni komunikaciji z uporabniki in razvijalci. Prav nasprotno – izpostavljeni smo nenajavljenim spremembam pravil in algoritmov, ki vplivajo tako na uporabniško izkušnjo kot na dostopnost posameznih objav in podatkov, ki jih proizvedemo. Kot zasebno podjetje nemara niti ni dolžno skrbeti za razvijalce stranskih, nišnih izrab dosegljivih podatkov, zato je vsak poslovni model ali pa vsebinski projekt, ki temelji na tako zastavljeni platformi, kratkoviden. In kratkega daha.

Kako naprej?

Društvo Ljudmila bo sicer pisalo v Silicijevo dolino in se potegovalo za ponoven dostop do podatkov o kulturnih dogodkih slovenskih organizatorjev, vendar pa dejansko rešitev vidimo v njihovi večji tehnološki ozaveščenosti. Ta pa nič ne stane, kvečjemu prihrani! Zato bomo dokumentirali in kulturnim producentom predstavljali možne alternative za najavljanje kulturnih dogodkov na odprtem spletu in s tem tudi za avtomatsko objavo v Kulturniku.

Najbolj priporočamo vzpostavitev ustreznega koledarja dogodkov s strojno berljivim RSS feedom (z dodatnimi polji za dogodke) na lastni spletni strani. RSS je sodoben in razširljiv format, zelo primeren za ta namen. Pri tem si lahko pomagate z našimi tehničnimi specifikacijami.

V prihodnje bi si želeli dobrega odprtokodnega vtičnika za spletišča na WordPressu, prilagojenega potrebam manjših organizatorjev kulturnih dogodkov. Zaenkrat ga še nismo našli. Seveda pa lahko na svojem spletišču uporabite večino obstoječih koledarskih vtičnikov, saj ponavadi ponujajo iCalendar feed.

[Dopisano 15. 5.] Afera Cambridge Analytica je sprožila velik porast zanimanja za različna alternativna decentralizirana družbena omrežja, kot so Mastodon (s slovenskim vozliščem toot.si), Hubzilla, Friendica. Slednji dve omogočata objavljanje najav dogodkov, za katere ponujata tudi strojno berljive feede. Na Ljudmili jih že testiramo.

Možno je uporabiti tudi kateri koli javni servis, ki ponuja za koledarje javno dostopen iCalendar ali RSS feed. Recimo Google Calendar (khm). Seveda zdaj razmišljamo tudi, da bi tak servis ponovno vzpostavili tudi v okviru Kulturnika. V svoji prvi iteraciji od leta 2007 do 2012, ko je bil še Kulturni urnik Mreže multimedijskih centrov Slovenije, ga je namreč že ponujal. A sčasoma so se uporabniki množično odločili za Facebook, njim pa smo, hote ali nehote, sledili organizatorji prireditev – tudi mi, v Društvu Ljudmila.

Alenka Pirman in Luka Frelih


Pripis in pojasnilo, 8. 5. 2018

Temo je komentiral Matjaž Ropret v blogu Tehnozvezdje in nauk takole povzel: “Facebook je lahko eden od kanalov. Zaradi številčnosti občestva ali občinstva, kakor hočete, je zagotovo pomemben. Vsakdo, ki hoče biti na internetu viden in neodvisen, pa se mora predvsem zanašati sam nase in na odprte platforme in rešitve. Svoja spletna stran je nujna, danes je res ni težko postaviti in najti cenovno ugodnega prostora, kjer varno živi. V Ljudmili priporočajo tudi uporabo ustreznega koledarja s strojno berljivim tokom RSS in seveda pravilno izpolnjenimi polji. Tako gredo lahko podatki k agregatorju brez kakšnega dodatnega truda.

Na Ljudmili pa dodajamo pojasnilo, da v primeru Kulturnikovih dogodkov gre le za javne objave na Facebooku, vidne tudi spletnim iskalnikom in neprijavljenim uporabnikom (žal prekrite z ogromno pasico, ki vabi k vpisu na družabno omrežje). In ki niso predmet varstva zasebnosti, ampak gre za primer, ko je z umazano vodo čez balkon zletel tudi dojenček.

Kulturnik Blog on April 26, 2018 07:06 AM

April 11, 2018

Pot pod noge s Kulturnikom!

Vzemite pot pod noge s Kulturnikom! Na njem je nekaj za prav vsak varžet, saj je dostop do kvalitetne ponudbe kulturnih dogodkov in informacij res mala malca.

Bled

Kje take planjave, kje take višave, kje čar je prirodni tako razodet? Nikjer! Le gorenjski ima vse to svet!

V libreto za Foersterjevo opero Gorenjski slavček vtkane besede Luize Pesjak še danes držijo, a Gorenjska vsekakor ponuja tudi kulturnih užitkov obilo. Luiza se je v Ljubljani kot najstarejša hči rodila slovenskemu politiku, mecenu in pravniku Blažu Crobathu, ki je bil doma z Železnikov, in sicer točno dva meseca po tem, ko je v Kranju umrl slikar Leopold Layer, po katerem se imenuje Layerjeva hiša. V Crobathovi advokaturi je služboval tudi pesnik, ki daje ime osrednjemu kranjskemu gledališču in v katerem se je že zaključil letošnji Teden slovenske drame. Prešeren je bil tudi Luizin učitelj ter pesniški vzor; prevajala ga je rada, a je njeno delo Fran Levstik na srečanjih v Škofji Loki strogo sodil. Če je obiskala Radovljico, Bled, Jesenice, Žirovnico, Mojstrano, lahko le ugibamo, vsekakor pa jih lahko vi – na poti v višave, četudi iz doline.

O Luizi Pesjak smo po večini črpali iz vira Slovenska biografija. Razglednica je del digitaliziranega bogastva Narodne in univerzitetne knjižnice.

Polona Torkar

Kulturnik Blog on April 11, 2018 06:05 AM

April 09, 2018

Dunaj in Berlin, pred Frankfurtom

Nedavno je bila Slovenija izbrana za častno gostjo mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022. Nemško govorno področje bo naslednjih pet let gotovo v središču pozornosti. Slovenski ustvarjalci so v njem že prisotni, tokrat pa si poglejmo, koliko naših književnikov je dalj časa ustvarjalno prebilo v Berlinu in na Dunaju. V teh dveh mestih Ministrstvo za kulturo namreč omogoča bivanje v delovnih rezidencah.

Residency in Berlin

Residency in Berlin

Od leta 2004 so enomesečne delovne rezidence na voljo v Berlinu, od leta 2012 pa tudi na Dunaju. Vzemimo zadnjih šest let (2013–2018) in se osredotočimo na področje knjige:  v Berlinu se je zvrstilo 14 (18 % vseh rezidentov), na Dunaju pa kar 18 književnikov oziroma prevajalcev (30 % vseh rezidentov).

Seznam vseh izbranih ustvarjalcev si lahko ogledate v arhivu na portalu Culture.si. Rezidenti na Dunaju so podrobneje predstavljeni na spletni strani Skice, medtem ko so na spletni strani Veleposlaništva RS v Berlinu opisani tudi njihovi projekti.

Kaj sploh so rezidenčna bivanja? Po mednarodno uveljavljenem modelu artist in residence jih je Ministrstvo za kulturo razvilo kot dolgoročni podporni mehanizem, ki želi spodbuditi mednarodno delovanje slovenskih ustvarjalcev in kulturnih producentov. Ministrstvo za kulturo jih razpisuje vsako leto. Ustvarjalci z vseh področij se na podlagi referenc in delovnega načrta odločajo med štirimi mesti: Dunaj, Berlin, London in New York. Za kritje stroškov poti in enomesečno bivanje v stanovanjih, ki jih najema ministrstvo (na portalu Culture.si najdete tudi njihove fotografije), se lahko potegujejo posamezni umetniki, prevajalci, kritiki, producenti ali kustosi, vendar le vsakih pet let.

Daleč najbolj oblegana je seveda rezidenca v New Yorku, ki zato zahteva natančno predpripravo projekta in več vabil ameriških partnerjev. Po drugi strani pa so naši ustvarjalci na Dunaju in v Berlinu deležni več strateške podpore. Zagotavljata jo edina dva kulturna centra, ki delujeta v sklopu slovenskih veleposlaništev:  dunajski Slovenski kulturno-informacijski center Skica (od 2011), v letu 2016 pa je pričel z delom  tudi Slovenski kulturni center v Berlinu. Centra sta sad medresorskega sodelovanja med Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za kulturo.

Helena Pivec

Kulturnik Blog on April 09, 2018 04:21 PM

April 05, 2018

V spletnem gozdu kulturnih dogodkov

Kam pogledate, ko si želite zvečer na predstavo ali koncert? In kje najdete naslov, da po elektronski pošti rezervirate vstopnico? Kako načrtujete, na katero ustvarjalno delavnico boste odpeljali svojega otroka? Ste zamudili dober film v svojem kraju, pa bi ga radi ujeli tam, kjer se še vrti? In na katerem naslovu je že tisti klub? … Predstavljajte si idealno spletno mesto, ki odgovarja na taka vprašanja in še več: mesto, kjer se po kulturni ponudbi lahko tudi razgledate (po možnosti kar prek mobilca) in vas bo zamikala predstava, razstava, knjiga …, ki je še ne poznate! Za povrh je uporaba brezplačna, registracija nepotrebna in ni vam treba preskakovati oglasov, ker jih enostavno ni!?

Stroj za kulturo

Idealnega stroja ni, njegov najboljši približek v Sloveniji ta hip pa je definitivno Kulturnik. In če je stroj, kako deluje? Po Sloveniji je prek 5000 različnih kulturnih prizorišč, število dogodkov, ki se zvrstijo v enem letu, pa merimo že v desettisočih. S kopipejstanjem ne bi nikamor prišli, podatke o dogodkih Kulturnik bere strojno. A od kod jih jemlje? Kako ve, kje in kdaj so in kdo nastopa?

Hisa-1 Največ o dogodkih vedo tisti, ki jih organizirajo. Najbolje uredijo podatke tisti, ki jih organizirajo preveč, da bi pri vsaki najavi improvizirali. In ker taki organizatorji navadno prodajajo še vstopnice, imajo vzpostavljen elektronski sistem, ki kot po tekočem traku spremlja dogodek od internega načrtovanja, do promoviranja in prodaje same. Zajeti pri takem viru je kot piti studenčnico – podatki so čisti, točni in usklajeni.

Vozicek-1Razvoj takih elektronskih sistemov pa stane in organizatorji dogodkov se pogosto odločajo za pogodbeno razmerje z enim od treh največjih ponudnikov v državi. Eventim.si je izpostava korporacije iz Nemčije, tam so tudi strežniki z vsemi podatki, ki niso odprti. Druga ponudnika sta slovenski tehnološki podjetji, ki sta razvili lastni rešitvi s podobnima imenoma: Kupi karto in Moje karte. In prav podatki iz slednje so (po dogovoru s podjetjem) brezplačno vključeni tudi v Kulturnik. Ti podatki so bolj skopi, a zanesljivi, omogočajo pa tudi spletni nakup vstopnic pri tem posredniku.

FB-1In kje so vsi drugi? Na Facebooku, seveda. Mnogi manjši organizatorji kulturnih dogodkov so iz praktičnih, a kratkovidnih razlogov preselili svoje najave na to družbeno omrežje, večji pa ga uporabljajo za dopolnilno komunikacijo in zanjo tudi plačujejo. V upanju, da vas bodo dosegli. Popolna selitev podatkov na Facebook je obenem tudi prostovoljna osamitev v zazidani vrt. Dostopen je namreč le tistim uporabnikom, ki imate čas in voljo spremljati objave na svojih “zidovih”. K sreči lahko podatke o kulturnih dogodkih, najavljenih na tem omrežju, preusmerimo tudi na Kulturnik in tako postanejo dostopni vsakomur. Prednost izvoza v Kulturnikovo spletno okolje je tudi večja preglednost, predvsem pa arhiviranje in možnost pregledovanja dogodkov po prizoriščih. So pa Facebookove strani, žal, tudi najmanj zanesljiv vir, saj organizatorji niso dosledni pri navajanju prizorišč in popravljanju spremenjenih podatkov (morebitna prestavljena ura, sprememba v zasedbi itn.) v samem spletnem obrazcu.

Povzetek

Na uredništvu Kulturnika torej izbiramo in urejamo tri različne tipe spletnih virov, najraje pa imamo prvega:

Kulturnik 3 tipi virov DOGODKI

Alenka Pirman

> Vas zanima še statistični pregled dogodkov? Vliva optimizem!

 

 

Kulturnik Blog on April 05, 2018 08:06 AM

April 04, 2018

Enajst let in sto petdeset tisoč dogodkov

Najbolj priljubljena Kulturnikova storitev je najava kulturnih dogodkov po Sloveniji. V državi je prek 5000 različnih kulturnih prizorišč, število dogodkov, ki se zvrstijo v enem letu, pa merimo že v desettisočih. Podatke o dogodkih Kulturnik zajema strojno iz različnih spletnih virov, ki jih delimo po tipu tehničnega standarda:

  • regionalni portali nekdanje mreže multimedijskih centrov po Sloveniji,
  • spletna mesta (koledarji) organizatorjev kulturnih dogodkov,
  • komercialni ponudnik spletnega nakupa vstopnic,
  • strani na Facebooku.

Kako to deluje, smo že pisali, tukaj pa si poglejmo, kakšna so razmerja med temi viri.

Grafi-2018-05

Največ virov zajamemo s strani na Facebooku (FB), kamor so zaradi njegove razširjenosti migrirali tudi kulturni producenti. Za mnoge je to, žal, edini način objavljanja dogodkov na spletu, ki ga je možno strojno prebrati in izvažati. Po številu zajetih dogodkov sledi komercialni ponudnik Mojekarte.si (MKML), s katerim smo sklenili poseben dogovor. Sledijo spletišča organizatorjev kulturnih dogodkov s standardom RSS in starejšim ICS (iCAL in vCAL) ter opuščeni RDFCAL, ki pa je v rabi le še za potrebe agregiranja vsebin s portalov nekdanje mreže multimedijskih centrov M3C. Dolgoročen cilj je pridobiti čimveč kakovostnih virov iz neposrednih virov, za katere na svojih spletiščih producenti in organizatorji kulturnih dogodkov skrbijo sami.

Zato nas zelo veseli, da prikaz razmerja med tipi virov in količino agregiranih dogodkov vendarle prikaže drugačno sliko:

Grafi-2018-06

Navkljub navidezni prevladi Facebooka nam z aktivno uredniško politiko uspeva povečevati odstotek kulturnih dogodkov, objavljenih iz kakovostnejših virov. Rešitev vidimo v večji tehnološki ozaveščenosti kulturnih producentov, ta pa nič ne stane, kvečjemu prihrani! Morda se boste še hitreje strinjali z nami, če povemo, da smo doslej v Kulturnikovo bazo vključili že prek 1200 strani na Facebooku in le okrog 40 tehnično ustreznih spletišč posamičnih kulturnih organizacij.

Kakovost v primeru podatkov o kulturnih dogodkih pomeni, da so ti popolni, točni, usklajeni in ažurirani ter da ponujajo dobro informacijo tudi o vsebini kulturnega dogodka. Do takih podatkov pridemo, kadar ima organizator dogodkov nadzor nad njimi – po možnosti v elektronskem sistemu, ki integrira vse organizacijske faze, od internega načrtovanja, do promoviranja in prodaje vstopnic. Delovni procesi so poenostavljeni, obenem pa ne prihaja do napak pri kopipejstanju – vsako spremembo v sistemu (npr. alternacijo zasedbe vloge ali spremembo ure) avtomatsko zazna tudi Kulturnikov stroj.

Alenka Pirman

Oblikovanje grafov: Žiga Artnak

> Najave aktualnih kulturnih dogodkov na Kulturniku

Kulturnik Blog on April 04, 2018 05:11 PM

February 02, 2018

Reportaža: Ali govorite CC? Ustvarjalna gmajna 2017 @ OSMO/ZA

Srečanje Ustvarjalne gmajne, gibanja za prosto kulturo v Sloveniji.
Vsebino srečanja so prispevali: Luka Frelih (LJUDMILA), Gašper Hrastelj (MIZŠ), Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino) in Luka Prinčič (Kamizdat).
Fotografije: Goljat Katja
Organizacija: Ljudmila, Inštitut za intelektualno lastnino in Luka Prinčič
Soorganizacija: Projekt Atol in Delak
Podpora: JSKD Območna izpostava Ljubljana in Creative Commons

Luka Prinčič: Razpoke vmesnika V .

preberi več

January 30, 2018

Iščemo novo delovno moč

VODJA POSPEŠEVANJA UPORABE NACIONALNIH KULTURNIH PORTALOV KULTURNIK IN CULTURE.SI*

Opis dela
– Vodja v sodelovanju z uredništvom pripravi strategijo pospeševanja uporabe nacionalnih kulturnih portalov Kulturnik in Culture.si za leto 2018.
– Načrtuje in izvaja (v sodelovanju z uredništvom) offline promocijske akcije za pospeševanje uporabe portalov po posameznih ciljnih skupinah.
– Objavlja na družbenih omrežjih (Twitter, Facebook, blog Kulturnik) in koordinira objave drugih članov uredništva.
– Ureja Kulturnikov mesečnik (elektronski novičnik) in skrbi, da so prispevki pravočasno pripravljeni. Pridobiva naročnike in vzdržuje njihovo bazo podatkov.
– Načrtuje promocijske elemente (pasice, tiskovine …), komunicira z oblikovalcem in tiskarno oz. programerji ter skrbi za njihovo zalogo, dostopnost in distribucijo.
– Sodeluje pri pripravi prijave na naslednji večletni razpis.

Potrebna znanja in delovne izkušnje
– Veščina pisanja za splet v slovenskem in angleškem jeziku.
– Poznavanje stanja in problematike medijske krajine s poudarkom na področju kulture.
– Zanimanje za razvoj sodobnih spletnih medijev, poznavanje oz. pregled nad poljem kulture in umetnosti v Sloveniji. Nepristranskost.
– Bonus: privrženost odprtokodnim rešitvam in odprtemu dostopu vsebin na spletu.
– Solidna tehnološka pismenost in poznavanje spletnih orodij (Word Press, Media Wiki, Mailchimp) ter družbenih omrežij (Twitter, Facebook).

Delovna dinamika
– Redno samostojno delo, skupaj mesečno ok. 60 ur (15 ur/teden, cca 3 ure dnevno)
– Na oddaljeni lokaciji in na delovni postaji na redakciji, pisarna društva Ljudmila
(stavba Avtotehne na Bavarskem dvoru, Slovenska 54, Ljubljana)
– Redna komunikacija in sodelovanje z uredništvom, najmanj 1x tedensko
– Udeležba na kolegijih integrirane redakcije, najmanj 1x mesečno
– Kampanjska komunikacija s predstavniki ciljnih skupin in udeležba na sestankih in predstavitvah
– Pisanje poročil, 1x mesečno

Plačilo
Mesečni pavšal: 700 € bruto mesečno z enomesečnim obdobjem poskusnega dela.
Začetek dela: takoj po izboru, predvidoma 19. februarja 2018.
Način plačila: redno, na podlagi poročila za pretekli mesec. Prednost imajo kandidati z ustrezno registrirano dejavnostjo.
Bonus: Strokovna ekskurzija na Mednarodni novinarski festival v Perugii (11.–15. april 2018).

Način prijave
Do 8. februarja 2018 pošljite na naslov urednik@kulturnik.si
– kratek in jedrnat oris dosedanjih delovnih izkušenj, relevantnih za to delo (ne več kot 15 vrstic), in
– kratko spremno pismo z opredelitvijo vašega zanimanja za to delo in vašim videnjem medijskega in tehnološkega konteksta, v katerem delujeta portala, posvečena slovenski kulturi.
Odgovorili vam bomo v nekaj dneh. Če vas bomo povabili na intervju, bo ta predvidoma 13. 2. 2018 dopoldne v prostorih redakcije na Slovenski 54.

* Portala Culture.si in Kulturnik sta edinstveni vstopni točki v svet slovenske umetnosti, kulture in dediščine. Culture.si temelji na kakovostnih in izvirnih vsebinah v angleščini in je namenjen spodbujanju mednarodnega sodelovanja in informiranju različnih javnosti. Kulturnik je osrednja vstopna točka za dostop do kulturnih vsebin v slovenščini in je namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Portala financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, razvija pa ju Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost.

Več v uvodu v Poročilo za leto 2016 (pdf). Več o tehnološkem in medijskem kontekstu lahko preberete na Kulturnikovem blogu, na primer tole.

Ljudmila išče vodjo pospeševanja rabe portalov Kulturnik in CultureSi (pdf)

Kulturnik Blog on January 30, 2018 03:49 PM

January 24, 2018

Strictly Analog Ljubljana #5

Strictly Analog festival Ljubljana #5
December 9 2017 @Poligon, Tobačna 5, Ljubljana, Slovenia

Performers: Carole Thibaud & Robertina Šebjanič, Laser Bros, Casper Electronics and Izland & jesusonecstasy

Video by Matic Zavodnik.

Production: Ljudmila Lab & Projekt Atol Institute
Co-production: Poligon Creative Centre
With support from Slovene Ministry of Culture and MOL – Department for Culture.

https://wiki.ljudmila.org/Strictly_Analog_Festival_2017

Cast: Ljudmila and Matic Zavodnik

Tags: analogue, audiovisual, ljudmila and strictly analog festival

Ljudmila's Videos on January 24, 2018 04:34 PM

January 02, 2018

Okrogle obletnice v 2018

Še včeraj tako sveži, danes pa že del tradicije in jutri nič manj kot častitljivi! Poiskali smo nekaj kulturnih organizacij, zbor, orkester, festivale, radio, televizijo, jamo in arhiv, ki letos slavijo okroglo obletnico:

200-letnica (ustanovljeni 1818)
Postojnska jama

100-letnica (ustanovljeni 1918)
Narodna galerija

90-letnica (ustanovljeni 1928)
Radio Slovenija

80-letnica (ustanovljeni 1938)
Slovenska akademija znanosti in umetnosti

70-letnica (ustanovljeni 1948)
Moderna galerija
Policijski orkester
Lutkovno gledališče Ljubljana
– Muzej novejše zgodine Slovenije

60-letnica (ustanovljeni 1958)
Televizija Slovenija
Muzej Ribnica
Cankarjeva knjižnica Vrhnika

50-letnica (ustanovljeni 1968)
Filmski arhiv Republike Slovenije
Društvo bibliotekarjev Ljubljana

40-letnica (ustanovljeni 1978)
Galerija Škuc

30-letnica (ustanovljeni 1988)
Galerija Lojzeta Spacala
Galerija Jakopič
Galerija Miklova hiša

20-letnica (ustanovljeni 1998)
Ana Desetnica, mednarodni festival uličnih gledališč*
Kreativni tabor Sajeta
Založba Goga
Festival Mladi levi

10-letnica (ustanovljeni 2008)
Ženski pevski zbor Kombinat
Festival Svetlobna gverila
Radio Cona

Vas zanima, kdaj ima rojstni dan vaša najljubša organizacija? Oglejte si časovnico na portalu Culture.si. Beležimo vse, od 21. stoletja navzdol! Če koga zamika vizualizacija podatkov, se naj nam oglasi na urednik afna kulturnik pika si.

*So proslavljali že lani 🙂

 

Na sliki: Svetlobna gverila. 2010: Past za bralce, Marko Crnobrnja. Foto: DK. Vir: Culture.si, CC-ND.

Kulturnik Blog on January 02, 2018 11:05 AM

November 28, 2017

Kulturnik namesto gugla

Navada je železna srajca. Celo v uredništvu na Ljudmili, kjer vsak dan pregleduješ Kulturnikove agregirane zadetke in trebiš vire, se ti zgodi, da se zaguglaš. Ko ne najdeš, kar iščeš, pa se tresneš po betici in presedlaš na Kulturnik. Ni naključje, da je bilo eno od njegovih delovnih imen tudi “kugl”. Ne, ne, slovensko besedotvorje pritrjuje, da je “stroj za kulturo” preprosto Kulturnik.

Poglejmo primer. Po katerem literarnem ustvarjalcu je poimenovana nagrada za slovensko-nemške prevode? Predvidevamo, da je o nagradi poročal kakšen medij. Kateri? Namesto ugibanja, deus ex machina: Kulturnik postreže tako z arhivskimi gesli kot tudi z novicami o prezgodaj preminulem koroškem avtorju.

hafner

“Metaiskalnik”? Prav nič metafizičnega ni na tem, pomeni preprosto le iskati po iskalnikih, kar se lepo sklada z izvornim pomenom starogrškega μετά. Teh iskalnikov – takšnih, ki iščejo po zbrani bazi podatkov s področja kulture – pa je pri nas kar nekaj ducatov, z vseh področij.

Recimo definicija ali etimologija ? Metaiskalnik “prelista” slovensko Wikipedijo in Wikivir, pa seveda vire naše akademije znanosti: (Slovenska biografija, jezikovni “metaiskalnik” Fran.si, SSKJ), hkrati so tukaj tudi definicije “izven škatle”, ki vam jih morebiti ob tej besedi ponudi Razvezani jezik. Pa knjižno in slikovno gradivo? Oranje skozi dLib, digitalno knjižnico NUK-a, zbere in prikaže povezave na članke, fotografije, plakate, zemljevide in zvočne posnetke na iskano temo. Seznam relevantnih knjig prispevata stari znanec Cobiss, pa tudi portala Bližji knjigi ali Knjige na trgu. Priključijo se zadetki iz specializiranih zbirk podatkov: ime književnika bo pobralo vsebine s portala Društva pisateljev, dediščini strežeta portal Dedi in register Ministrstva za kulturo Situla, ob arhitekturi so dragoceni zadetki s portala Trajekt in njihovega Arhitekturnega vodnika. Za izbor avdiovizualnih vsebin poskrbi edinstveni digitalni video arhiv Postaja DIVA. In tako naprej in tako dalje – teh virov je prek štirideset, in pogosto jih gugl sploh (!) ne doseže. Kulturnik jih.

Zakaj torej ne bi uporabili Kulturnika namesto gugla? Začnimo tam, kjer so stvari odprte in gibke in praktične, pri mladih generacijah, ki so na spletu itak doma, hkrati pa še “gulijo klopi” in lovijo boljše ocene iz slovenske književnosti, zgodovine ali umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Po enciklopedijah ne bodo segli, spletni zadetki pa so prepuščeni guglovi ponudbi, ki jo uravnavajo komercialni algoritmi.

Hiter pregled internih šolskih “priročnikov za pisanje seminarskih nalog”, ki jih najdemo na spletu, pokaže, da so opisi virov obrobnega pomena. Več je tehničnih podatkov o oblikovanju besedila, tudi o tem, kako citirati spletne vire. Ko gre za vsebine in iskanje informacij, je najpogosteje poimenovan Cobiss, seveda v funkciji “Odpravite se po dodatno literaturo v knjižnico”. Sklepamo, da se zdi učiteljem nepotrebno, da bi usmerjali mlade na splet, saj tam že čemijo in “kopipejstajo”. V priročnikih se sicer tu in tam znajde seveda tudi opozorilo “Pazi, da internet ne bo edini vir” ali kratek odstavek o presojanju spletnega gradiva. Nikjer pa ne duha ne sluha o konkretnih primerih, o bogastvu (in revščini) vsebin na spletu.

Kulturnik, knjižnica dobrih spletnih virov o slovenskih kulturi je tukaj! Čas je, da izzove “Gooljata” in vstopi v učilnice, na namizja in mobilce, olajša in skrajša pot, preseneti, nasmeji (kaj, Smrekarjeva karikatura Napoleona v našem NUKU?!), ali celo prinese dobro oceno …

Alternativni iskalnik je zrasel v domačem laboratoriju, čaka na odzive, da izpili svoj servis. Poiščite nas na prvem Kulturnem bazarju v regiji (odvijal se bo 29. novembra 2017 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor) ali pa nam pišite na urednik@kulturnik.si. Veselimo se srečanja z vami!

Kulturnik Blog on November 28, 2017 01:18 PM

November 24, 2017

September 19, 2017

Kultura kot »peti letni čas« in njene klimatske finese

Slovenska turistična organizacija (STO) je objavila Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije 2018-2020. V prihodnjih dveh letih se bodo namreč osredotočili na kulturni turizem in kaže, da Slovenija (oz. produkt Slovenija) ne bo več zgolj »zeleno srce Evrope, dežela z neokrnjeno naravo«, pač pa tudi »dežela, polna privlačnih kulturnih znamenitosti in dogodkov«. Država je kulturo metaforično prepoznala kot »peti letni čas«, ki traja – oziroma se ga da tržiti – celo leto.

Objava dvoletnega načrta je bila povod za okroglo mizo o festivalih in turizmu, ki sta jo konec avgusta v okviru jubilejnega 20. festivala Mladi levi organizirala Asociacija in zavod Bunker. Prav tako je omenjeni fokus razlog za to, da se bo preko vodenih delavnic s kulturnim turizmom v mestu Ljubljana te dni ukvarjal tudi festival Design Biotop.

Festivalske agende in dileme turistične produkcije

Na okroglo mizo v Stari elektrarni je bil vabljen tudi član skupne redakcije portalov Kulturnik in Culture.si. Naša iztočnica za debato je bila opazka, da je festival zgolj in predvsem pojem. Je arbitrarna in precej splošna označba za praktično nepreštevne načine pojavljanja kulture in umetnost v družbi – in na trgu. Vseeno smo, predvsem za potrebe debate, predložili ohlapno tipizacijo festivalskih agend.

  1. Razvojni festivali služijo razvoju posameznih ustvarjalnih polj. Poudarek je na razmislekih in debatah, na promociji lokalnih novitet in spoznavanju mednarodnih trendov, na srečevanju in oplajanju. Tu lahko citiramo kar Vilka Ovsenika, ki je glede vzpostavljanja Slovenske popevke nekoč dejal: »Če želiš razvijati svojo glasbo, potrebuješ svoj festival«.
  2. Potrošni festivali so prvenstveno namenjeni nakupu vstopnice za ogled umetniških del, nastopov ali predstav. Tak primer je recimo Festival Ljubljana, »ustanovljen leta 1953, z namenom posredovanja slovenske in jugoslovanske kulture ter podaljšanja kulturne sezone v poletje«.
  3. Festivali lokalpatriotskega entuziazma so tretji tip. V glavnem nastanejo, ko domačini niso zadovoljni z lokalno kulturno-umetniško ponudbo. Preko festivalov jo začasno ustvarijo sami, obenem pa jim ta format lahko služi za osrediščenje naporov, potrebnih za (trajnejše) spremembe. Festival Kamfest je v tem smislu ilustrativen: »Lahko trdimo, da je zaradi Kamfesta kamniška kultura prešla iz precejšnega mrtvila v obdobje postopne krepitve…«.

Kategorije se v konkretnih festivalskih manifestacijah seveda prepletajo, a pričajo o raznovrstnosti njihovih metod, ciljev in želja. Obenem pa festivale druži njihova “festivalskost”: ostajajo radostni dogodki, osredotočeni na občinstvo, in na katerih je  dogajanje “pod odrom” (druženje občinstva) in “za odrom” (druženje ustvarjalcev) skoraj enako pomembno kot dogodki “na odru”.

Kulturni turizem pa je osredotočen na konkretne ekonomske kazalce. Ti ne povejo kaj dosti o umetniškem doživetju, pač pa se – kot je slikovito razložila producentka festivala Sajeta, ko ga je primerjala z drugimi tolminskimi festivali-giganti – prvenstveno štejejo litri prodanega piva. V logiki in jeziku turistične industrije je turist zgolj in samo potrošnik.

Kulturni producenti so torej soočeni z redukcijo občinstva na kupca, kar precej odstopa od truda, ki ga vlagajo v njegov razvoj. Leta 2014 so namreč evropski kulturni producenti posvojili izraz “razvoj občinstev”, ki ga je Evropska komisija izpostavila kot prednostno nalogo programa Ustvarjalna Evropa (več o tem lahko preberete na spletišču slovenskega Centra Ustvarjalna Evropa). Razlika v pristopu je seveda razlika v vatlih, s katerimi merimo uspeh lastnega delovanja.

Na okrogli mizi sta v zraku obviseli dve očitni dilemi:

  • Kako in v kolikšni meri se spremeni umetniško, družbeno, če ne celo politično poslanstvo določenega festivala, na primer, če se ta prepusti prevodu v turistične pakete?
  • Kako bo omenjena strategija zagotovila pluralizem kulturne ponudbe? Bo znala izpostaviti “nepotrošne” festivale in, denimo, redno galerijsko ponudbo po Sloveniji, ali pa bo nemara le okrepila že obstoječo razporeditev moči, ki jo vzpostavlja Ministrstvo za kulturo s svojo tradicijo sofinanciranja?

Soočamo se s prepadom med kulturno in turistično industrijo. O njegovi globini priča izjava enega od udeležencev okrogle mize, da je ‘turist’ žaljivka. Obstoj takšnih in podobnih sentimentov priča o težavnosti iskanja skupnega jezika med turistično branžo in kulturno produkcijo.

Trk diskurzov, a skupni trg

Toda ne glede na to, ali v občinstvu vidimo abstrahiranega potrošnika ali pa udeleženca v sublimnem, gre za obiskovalca festivala. Kot tak je vpleten v družbeno in tržno transakcijo, na katero se spoznajo predvsem kulturni producenti. Izkazalo se je, da imajo mnogi od njih že presenetljivo veliko izkušenj s poskusi vzpostavljanja sodelovanja z lokalnimi turističnimi organizacijami. Glede na obvladljivo velikost države in kulturne ponudbe v njej (aktivnih mednarodnih kulturnih festivalov je okrog 200, za promocijske aktivnosti STO prikladnih pa verjetno še precej manj) je kontekstualizirana, diferencirana in niansirana obravnava tega poslovnega okolja ne le potrebna, marveč tudi še kako možna!

Če sledimo vremenoslovski metafori letnih časov, ki jo je uvedla STO, lahko rečemo še drugače: turistična industrija bo morala za svoje posle v kulturi še precej bolje spoznati njene klimatske finese – in jim prilagoditi svoje produkte.

Anže Zorman in Alenka Pirman

Kulturnik Blog on September 19, 2017 11:30 AM

September 18, 2017

Slovenska kulturna tvitosfera 2017

V ocean petstotih milijonov tvitov dnevno prispeva svoje kaplje tudi slovenska kultura. Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname, ki so odprti za javnost. Na sezname vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov, bendov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu.

Mikrobloganje s terena ali o ozadju priprav na kulturne dogodke, recimo, je seveda lahko del skrbno načrtovane, celo predvidljive komunikacijske strategije, ki pa jo boste med branjem tvitov v slovenski kulturni tvitosferi le stežka zaznali.

Februarja 2016 smo pogledali, kdo se je najbolj suvereno naselil na tviter in koga pogrešamo. Septembra 2017 smo vajo ponovili in ugotovitve ostajajo enake: Daleč pred vsemi področji je glasba, sledita film in vizualna umetnost. Velik potencial hišnega gradiva bi lahko izkoristili arhivi, muzeji pa so na tviterju že doma. Največ novih računov smo v sezname dodali pri glasbi, filmu in literaturi, kar ne preseneča. Koncerti, filmi in knjige so med najbolj množičnimi kulturnimi dobrinami, o njih pa živahno komunicirajo tako njihovi uživalci kot producenti.

Slovenska kulturna tvitosfera 2016 (15. 2.) in 2017 (18. 9.). Vir: Culture.si, Ljudmila.

Slovenska kulturna tvitosfera 2016 (15. 2.) in 2017 (18. 9.). Vir: Culture.si, Ljudmila.

Mimogrede – posamezen račun je lahko zastopan v več seznamih (na primer: @SeviqcBrezice = glasba + festival, @festivalbs = gledališče + festival, @ALUOacademy = izobraževanje + vizualna umetnost + dizajn, @Airbeletrina = kulturni medij + literatura). Trenutno je vključenih 640 tviterašev, število pa zlagoma narašča.

Že bežen vpogled na časovnico posameznih seznamov razkrije, da je le del vključenih računov tudi aktivnih. Festivalski so navadno sezonski in med letom ne tvitajo. Ko neki film neha krožiti po festivalih, zamre tudi njegov račun, včasih pa je dovolj le odhod prostovoljca, ki se je v določeni kulturni organizaciji ukvarjal z družabnimi omrežji. Razlogov je seveda še veliko več …

Če koga pogrešate oz. smo spregledali vaš račun na tviterju, nam to, prosimo, sporočite na @KulturnikSi! V seznam vključujemo take, ki pogosto objavljajo izvirne vsebine o svojem delu oz. področju, na katerem delujejo.

Vas zanima, kaj Ljudmila počne s temi podatki?

Kulturnik Blog on September 18, 2017 01:43 PM

September 06, 2017

Ptice na mapi

Ljudmila's Blog on September 06, 2017 06:21 PM

May 07, 2017

Prvomajska inventura

Kulturnik je troedino spletno orodje za lažjo orientacijo po slovenski kulturi. Uporabnikom ponuja Metaiskalnik (40+ virov), Novice (300+ virov) in Dogodke (1400+ virov). Slednji privabijo največ obiska, saj Kulturnik uspešno zajema podatke o kulturnih dogodkih po vsej Sloveniji iz različnih virov (objave na Facebookovih straneh, spletnih koledarjih producentov in pri ponudnikih e-vstopnic). Zanimajo nas uporabniške navade, zato poglejmo, kaj je pokazala prvomajska* inventura. Čigave vsebine so uporabniki najbolj spremljali? Še vedno drži, da Kulturnik, ki zajema vsebine iz skoraj 2000 virov, deluje po načelu dolgega repa**, je pa na lestvicah kar nekaj sprememb.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. literatura
  2. gledališče
  3. kritike in recenzije
  4. mediji
  5. blogi

Literatura ostaja daleč najbolj priljubljena zvrst na Kulturniku in si je kot rubrika očitno pridobila največ rednih bralcev. Sledita takorekoč izenačena gledališko področje in rubrika kritiških zapisov, ki preči vse umetniške zvrsti. Med redno spremljanimi rubrikami izstopajo še novice iz medijskih hiš in blogi. Kateri pa so najbolj priljubljeni viri?

Najbolj brani viri:

  1. Stare slike (Cerknica)
  2. Delo Ocene
  3. Arhitekt magazin
  4. Marijan Zlobec
  5. SLG Celje
  6. Dnevnik, vizualna umetnost
  7. Gledališče Velenje
  8. Mestno gledališče Ptuj
  9. Notranjsko primorske novice (Kultura)

Naše predvidevanje, da bodo to lestvico zavzeli mediji, saj zaradi rednih in pogostih objav zasenčijo druge vire, se ni uresničilo! Domoznanskemu blogu Stare slike ne zmore parirati več nihče, še blog plodovitega Marijana Zlobca, ne. Tega so po priljubljenosti prehitele Delove kritiške objave in, presenetljivo, zamrli arhitekturni blog (dostopen le še prek Kulturnika). Precej brane so še novice iz treh gledaliških in dveh medijskih hiš, so pa vsi viri od tretjega mesta navzdol precej izenačeni.

Dogodki na hitro

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

1) Maribor
2) Kranj
3) Ljubljana
4) Ptuj
5) Celje

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod so naši uporabniki.

Najbolj iskani dogodki:

  1. glasba
  2. za otroke
  3. razstave
  4. gledališče
  5. film

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Ambasada Gavioli
  3. Vodnikova domačija
  4. Top Six Club
  5. Cirkus

Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialni nočni klubi, ki jim lahko v 2017 kljubuje le še Cankarjev dom. Zanimivo, da visoko na lestvici vztraja tudi Vodnikova domačija. Premnogi producenti kulturnih dogodkov na spletu komunicirajo z občinstvom le prek Facebooka. Vsi tisti, ki tega omrežja ne uporabljajo, lahko do njihovih informacij dostopajo prek Kulturnika.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 5. 5. 2017. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih enajstkrat top pet v 2016 (11. 12. 2016).

Kulturnik Blog on May 07, 2017 10:05 PM

April 28, 2017

Aquatocene / Subaquatic quest for serenity

»Aquatocene / The subaquatic quest for serenity« investigates the phenomenon of underwater noise pollution created by humankind in the seas and oceans. The sound compositions are a re-mix between the bioacoustics of marine life (shrimps, fish, sea urchins etc.), the aquatic acoustics and the presence of human generated noise in the world’s oceans and seas.

The audio compositions of the subaquatic soundscape encourage us to reflect upon the anthropogenic sonic impact on the underwater habitat and marine life, as well as illuminate awareness and underscore the importance of maintaining safe sound environments for animals living in the world’s oceans, seas, lakes and rivers.

More: http://robertina.net/aquatocene/

Cast: Robertina Sebjanic

Tags: Aquatocene, sea, ocean, animals, underwater noise pollution, marine life, pollution water, bioacustic and environment

Robertina's videos on April 28, 2017 10:59 AM

April 12, 2017

Kolaboracija ali odpor: mediji in algoritemsko obzorje

Svetovna smetana medijske industrije

IJF 2017, Hotel Brufani.

IJF 2017, Hotel Brufani.

V Perugii so že enajstič zapored organizirali Mednarodni novinarski festival (International Journalism Festival, IJF). Že od samega začetka je zasnovan ambiciozno (mednarodnost so vzeli resno), udeležujejo se ga največji igralci. Organizatorji so formalnosti omejili na logistični minimum, brezplačni dogodki so odprti za javnost. V debatah se je znalo iskriti od kolegialne kritičnosti, vprašanja iz publike so bila zahtevna in pogosto neprijetna, direktorji ameriških medijskih korporacij oz. njihovih divizij in ugledni univerzitetni profesorji so se bili prisiljeni soočati z nepopustljivimi novinarji, anarhistično študentarijo in nabritimi nevladniki … Sem si lahko prišel ošilit svoj pogled na medijsko krajino. A kot se s festivali rado dogaja, je tudi IJF vsako leto »še večji in še boljši«.

Kar 80 odstotkov festivalskega proračuna zagotovijo zasebni sponzorji, med katerimi so letos izstopali Facebook, Google, Amazon in italijanska multinacionalka Eni. Vpetost tehnoloških gigantov v festivalski program je pometla z nekdanjo zadržanostjo novinarjev in urednikov do družbenih omrežij. Udeleženci ene od okroglih miz so se dejansko na glas spraševali, kako opraviti s trmastimi dinozavri v redakcijah, ki ne razumejo, da jih je povozil čas. Ni problema, k boljši pismenosti nam bodo pomagali ti, ki so vse skupaj zakuhali.

Odprta družba in tehnološka suverenost

Na lanskem festivalu je tehnokratske debate pronicljivo zaokrožil raziskovalec Evgenij Morozov. Predaval je o konceptu tehnološke suverenosti, torej o možnostih, ki jih ima posamezna družba za upravljanje, nadziranje in prilagajanje svoje tehnološke infrastrukture. Ključen problem ni le ta, da IKT giganti privatizirajo vmesnike in podsisteme, prek katerih delujeta država ali civilna družba. Situacija je precej bolj radikalna. Ta podjetja tako rekoč ex nihilo ustvarjajo povsem nova, algoritemsko upravljana polja družbene interakcije, ki so do obisti premišljena in se nenehno izpopolnjujejo. Njihova učinkovitost ni vprašljiva – a ravno zato je njihova prevlada tako strašljiva.

Mediji se v tem kontekstu zdijo kot kanarček v rudniku. Novinarska profesija je bila namreč med prvimi, ki jo je vase posrkal vrtinec družbenih omrežij. Iz nekdaj uglednega, na lastni tehnologiji utemeljenega družbenega položaja se je iznenada prelevila v drobec, ki tekmuje za našo pozornost v reki novic na Facebooku; njeni sopotniki so slike muc, utrinkov iz počitnic in ponudbe potrošne robe. Razvrednotenje novinarskega dela je bila med udeleženci festivala še lani, tako se zdi, osrednja branžna tesnoba (industry angst). Prav mediji so bili namreč najbolj nazorno soočeni s hrbtno stranjo internetne demokratizacije.

Kolaboracija

O teh algoritmih je bilo tudi letos govora veliko. A tokrat med govorci ni bilo Morozova, ki (zmotno) velja za kritika Silicijeve doline. Nasprotno, letos je bil eden vidnejših gostov Jeff Jarvis, profesor novinarstva ter predvsem entuziastičen spletni ideolog in tehnološki navdihovalec. Naslov prve okrogle mize, ki jo je obiskala naša delegacija, je bil zelo zgovoren: Sodelovanje (ali bolje: kolaboracija) z algoritmi. Poziv h kolaboraciji je bil eden od festivalskih leitmotivov. Novinarske teme so apropriirali sponzorji, ugledni profesorji z (ameriških) univerz pa bolj ali manj navdušeno sodelujejo pri medijskem opismenjevanju, ki ga financira Facebook. Propulzivni mediji so priklopljeni na Googlov program Digital News Initiative (DNI; pri nas financira portal Parlameter), njegov šef se je v vseh ključnih zadevah gladko dopolnjeval s predstavnico Soroseve Open Society Foundation. Gostje iz velikih medijskih hiš (Guardian, Buzzfeed, BBC, Spiegel, Time) so pripovedovali o svojih metodah, trikih in veščinah rabe Facebooka, Instagrama, Snapchata in kar je še tega. Še nedavno so medijski delavci tarnali nad neodzivnostjo IKT velikanov, danes so nastopali skupaj s svojimi novimi sodelavci iz Facebookove divizije za medijska partnerstva. Je privlačnost kolaboracije res neizbežni duh časa ali gre za marketinško posledico prisotnosti sponzorjev, ostaja odprto vprašanje.

Zaroka z občinstvom

Družbena omrežja osmišljajo njihovi uporabniki. Za lastnike so blago, ki ga lahko prodajo naprej, za »kolaborantske« medije pa potencialni gledalci, bralci ali poslušalci. Kako pritegniti njihovo pozornost? Ni naključje, da je bila festivalska brenčavka dneva angažiranje občinstva (audience engagement). Ko smo BBC-jevega urednika za video vsebine povprašali o njihovi tehnološki suverenosti v luči rabe orodja Facebook Live, je odvrnil, da je »seveda veliko zadev tveganih in nepredvidljivih, a da je Facebook pač tu, ‘z nami’. Lahko bi ga zavrnili, lahko pa ga uporabimo za interakcijo z uporabniki, ki je kvalitativno povsem nova …« Kot pravi, je Facebook uspešen z razlogom, saj je njegov izvedbeni pristop »popolnoma podrejen občinstvu«. Verjetno res, le da “občinstvo” v tej transakciji ni kralj, saj ni kupec, pač pa blago.

Težava z brenčavkami je, da navadno vzniknejo iz dobrih praks, se pretvorijo v dnevne marketinške zapovedi in povratno okužijo iniciative, ki mislijo resno. Zato je včasih zelo težko ločiti med podjetji, ki ponujajo orodja za »novinarstvo na bralčev pogon« (prim. Hearken, Storyful) in apologeti krasnega novega sveta, saj vsi govorijo isti jezik: »Javnost lahko informiramo le, če ji najprej dobro prisluhnemo.«

Odgovornost

Ob vsem tem je zanimivo naslednje. Tudi leta 2015 je Facebook v Perugio poslal svoje vojake, med njimi Andya Mitchella, direktorja za novice in globalna partnerstva. Ta je na vprašanje profesorja Georga Brocka o družbeni odgovornosti tega vplivnega podjetja arogantno zagotovil, da jih zanima le optimizacija uporabniške izkušnje. Minili sta dve leti. Facebook danes vpliva na življenja dveh milijard ljudi, za mnoge je postal edina vstopna točka (one-stop shop) na svetovni splet, njegov ustanovitelj pa je spisal, kako si predstavlja »izgradnjo globalne skupnosti«. Letos je isti profesor Adamu Mosseriju, Facebookovemu podpredsedniku za Newsfeed, zastavil še bolj izzivalno vprašanje: »Ste največja vstopna točka za informacije na planetu in menim, da bi vas lahko nehalo skrbeti za novinarske probleme … Dejansko lahko prevzamete vlogo v prizadevanjih za obnovo civilne družbe. Jo boste sprejeli?« Spravljivejši vojak je odgovoril, da se zavedajo te odgovornosti, vendar še ugotavljajo, kako naj jo uresničujejo.

Medtem ko Facebook pili svoje strategije (bodisi politične ali zgolj piarovske), pa poteka kolaps civilne družbe in njenih orodij. Vrh ledene gore naj bil pojav fake news, letos seveda tema kopice omizij. A dejansko je večina govorcev to brenčavko hitro odpravila kot vse preveč površno idejo. Problem je globlji, nekateri ga datirajo v čas medijske priprave terena za iraško vojno. Odnos zahodnih medijskih velikanov do resnice je namreč ravno tako problematičen kot njemu vzporedni ekosistem za produkcijo laži in zavajanja. Po desetletjih sejanja vetra ta elita danes žanje vihar, ki ga je eden od festivalskih gostov označil kot »razdejanje razumne ravni ukvarjanja z realnostjo« (decimation of a reasonable level of engagement with reality). Realnost je v prepletu strateško manipulirane in algoritemsko konstruirane posredovanosti povsem razvrednotena.

Posledice tega razdejanja je lepo povzela pesnica in urednica portala Colta.ru Maria Stepanova. Dolga leta so se ji zdeli problemi iztirjene ruske medijske krajine unikatni, nekaj, kar se lahko zgodi le v Rusiji in je pač podedovana bolezen postsocialistične avtokratske družbe. A zadnja leta opaža, da so ti problemi sorodni po vsem svetu, ne le v Turčiji, na Madžarskem in Poljskem, pač pa tudi v Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Zgrozila se je, da v svoji tesnobi ni več sama. Politična ekonomija sodobne medijske tehnologije je globalizirala problem medijskega avtoritarizma, pa naj bo ta trd, orbanovski, ali pa prijaznejši, zuckerbergovski.

Odpor

»Redno uživajte vitamine, odpor je naporen,« je predlagala turška novinarka Gulsin Harman v luči Erdoganovih avtoritarnih pretenzij. V duhu teze, da je pesimizem kratkoročno neizbežen, a da je srednjeročno pač nujen optimizem, George Brock vztraja: »Novinarstvo je sistematično in neodvisno prizadevanje, da bi pravočasno ugotovili resnico o dogodkih in problemih, ki zadevajo družbo.« V avtoritarnih režimih je to izjemno težko, celo smrtno nevarno, a znotraj obzorja možnega. Gostujoči novinarji iz držav, kot so Rusija, Turčija in Madžarska, imajo omejena sredstva, a jasno vizijo. Nasprotno je širjenje resnice v pogojih gospostva algoritmov povsem nenevaren, a domala nezamisljiv ideal. Če parafraziramo Žižkov aforizem: Dandanašnji si lažje zamišljamo konec sveta kot konec Googla.

Opogumlja, da je teoretskemu malodušju (značilnem ravno za Morozova) vzporeden tudi praktični entuziazem oziroma medijsko-tehnološki aktivizem. Tako lani kot letos se je na festivalu predstavilo na ducate novih medijskih projektov, ki eksperimentirajo z modeli financiranja, z modeli interakcije s publiko, z modeli predstavnosti vsebin in torej z grajenjem drugačnih družbenih razmerij. Zdi se, da bo prihodnost medijev skrita za obzorjem zgolj toliko časa, kolikor bodo koncept medija naseljevale družbene prakse in odnosi minulih dveh stoletij.

Na zapečku domačih orodjarn

Dave Winer je bil v tem oziru morda najbolj zanimiv govorec, čeravno precej skop z idejami. Blogerski in podkasterski pionir ter pomemben razvijalec programske povezljivosti ima rad standarde, najraje pa tiste, ki jih sam postavi (npr. izboljšave RSS feeda). Na IJF je v glavnem operiral z dovtipi tipa »Google ljubi odprti splet tako kot Exxon ljubi Arktiko.« A opozoril je na nekaj zelo pomembnega: na medijskem področju je miselnost, da moramo povreti ocean (»boil the ocean mentality«) popolnoma neučinkovita. Gre za ambicijo, da mora res relevantna inovacija povzročiti vsaj tako tektonske spremembe, kot jo je, recimo, bliskoviti vzpon Googla. »Nasprotno,« pravi Winer. »Treba je zgolj vztrajati in delati svojo stvar.« Družba in kultura nikoli nista statični in v kolektivnem ter konfliktnem mikroprojektiranju vsakdana je vsak miselni domet hitro presežen oz. preobražen do nerazpoznavnosti.

Winerjev starokopitni predlog novega medijskega projekta t. i. Električnih rek (Electric Rivers) sam na sebi prav gotovo ne bo spremenil ničesar. Tudi nove in nove medijske platforme, kot so piqd, Mediagazer itn. verjetno ne bodo dolgožive. A vsaka od njih prispeva v kolektivno tehnološko kulturo in vsaka od njih pomeni čisto posebno hermenevtiko v razumevanju civilne družbe, narave medijskega razglabljanja ter nenazadnje koncepta državljana in države. Kot je dejal Winer: ni treba stremeti k algoritemski neodvisnosti, dovolj je ustvarjati algoritemsko raznovrstnost.

Na festivalu sva se nenehno spraševala o platformi, na kateri se nahaja tudi ta blog. O Kulturniku in deloma tudi o njegovem bratskem portalu Culture.si. Odprt dostop, odprta koda, proste licence, vzpostavljanje novih informacijskih vozlišč, razvoj svežih modelov sodelovanja in še posebej ustvarjanje tehnološke infrastrukture, ki je v lasti države in (vsaj teoretično) torej tudi skupnosti … Vse to so značilnosti praks, s katerimi na Ljudmili dejansko plavamo proti toku in soustvarjamo pilotne modele družbeno-kulturne bodočnosti.

Anže Zorman, Alenka Pirman

Dave Winer s članoma Ljudmiline redakcije.

Dave Winer s članoma Ljudmiline redakcije.

> Posnetki vseh predavanj, predstavitev in diskusij na IJF 2017
> Ljudmilino poročilo z IJF 2016

Kulturnik Blog on April 12, 2017 01:20 PM

March 30, 2017

PIFcamp 2016

PIFcamp is a 7-day hacker-base set in Slovenian nature, where art, technology and knowledge meet. During hands-on workshops, presentations, field trips, laboratory research and with the help from experienced local and international guests from different fields, the participants take the leading part in the development of various DIY projects, while collaborating together in a creative working environment.

http://pif.camp

PIFcamp is a organized by Ljudmila Art and Science Laboratory and Zavod Projekt Atol. It was part of Changing Weathers project, with support from Ministry of Culture Republic of Slovenia, Municipality of Ljubljana - Department for Culture, US Embassy in Slovenia and Creative Europe programme of European Union.

Video by Jure Lavrin and Tilen Sepič.

Music: Caribou - Children Play Well Together & Caribou - Happy Ending

Cast: Ljudmila, Jure Lavrin, Tilen Sepic and Projekt Atol

Tags: pifcamp and hacking camp

Ljudmila's Videos on March 30, 2017 07:29 PM

February 24, 2017

Strictly Analog Ljubljana #4

Strictly Analog festival Ljubljana #4: Emptiness
December 10 2016 @Poligon, Tobačna 5, Ljubljana, Slovenia

Performers: Davor Sanvincenti & Nenad Sinkauz, Kasia Justka, Hrvoje Nikšić, Ivan Marušić Klif & Hrvoslava Brkušić and Moringa LIVE & Dominik Mahnič w. Klubvizija SC (Maja Rezoug, Branka Valjin & Mirna Horvat) & Stefan Voglsinger and Guillermo Tellechea (Setzkasten Wien)

Video by Matic Zavodnik.

Production: Ljudmila Lab & Projekt Atol Institute
Co-production: Poligon Creative Centre
With support from Slovene Ministry of Culture and MOL – Department for Culture.

http://wiki.ljudmila.org/Strictly_Analog_Festival_2016

Cast: Ljudmila and Matic Zavodnik

Ljudmila's Videos on February 24, 2017 04:38 PM

January 25, 2017

Useless Box


I made a different switch with reed relay. On the bottom I added a box for the battery so it is no need for a screwdriver to change battery.

Servo:
https://hobbyking.com/en_us/hobby-king-s0361-3-6g-45kg-12sec-micro-servo.html

https://www.youtube.com/watch?v=VaIZJO7auJg

https://www.youtube.com/watch?v=uY7Nns3xyA0

https://www.youtube.com/watch?v=nhoG5N7iRAI&t=29s

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 25, 2017 02:32 PM

January 23, 2017

Zeroid vs Cube


I watched Terrahawks British Sci-Fi television series on TV as a kid and always wanted to have my own Sergeant Major Zero puppet. Such toy was not available to me in the nearby toy shops. So now, as a big kid I made myself one, together with it's enemy Cube. It is sometimes used as stress ball on my office desk, and is a good conversation starter.

You will also find attached model of the cube, so 3D print as many as you like and go stage some attack!

To avoid rolling away zeroid from my desk, I printed variant which has flat surface on the bottom. Round and flat versions are attached so pick any you like.

I decided to share design for anyone who enjoyed the show. if you have not seen Terrahawks yet, there are some clips on youtube so please do!

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 23, 2017 06:26 PM

December 31, 2016

Hairy Lion


This is a Hairy Lion. As the name says it is lion with hair.
This is a remix from Geoffro's design Lion HD (no supports required).

UPDATE #2: I made about 3 times bigger version. It has a lot of hair and they are also very long.
Watch Joel Telling's (3D Printing Nerd) video about it: https://youtu.be/OTXPU2P-ElE

UPDATE #1: I made 50% smaller version. It should only take about 1-2 hours to print. But you must be much more careful when cutting the hair. This model has much less hair, so if you break or pull out too much hair, there will be visible bald spots.

The hair is connected to sacrificial wall, which is removed afterwards.
(See picture: post_processing.jpg) You can also try hot water to form the hair. Anyway, be careful not to burn yourself.

There was a request to add a brim to sacrificial wall. So I made it: "Hairy_Lion_with_brim.STL"

This was printed with ABS, but it should also work with other materials. If you are having problems, adjust bridging settings in your slicer.

You can find dual extrusion version here: http://www.thingiverse.com/thing:2050208

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 31, 2016 04:38 PM

December 23, 2016

Small machine saw


Inspired by this Hacksaw: http://www.thingiverse.com/thing:1555072
I did smaller Hacksaw length of 150mm.

https://youtu.be/1sh1_vDVxNI

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 23, 2016 04:12 PM

December 21, 2016

Kaj bere Ljudmila?

Stolpci in lestvice so sicer koristni, a že rahlo banalni. Preštevanje najbolj priljubljenih virov na Kulturniku zagotovo nekaj pove o uporabniških navadah in potrebah. Pokaže tudi, kateri spletni mediji, strani in blogi so dovolj dobri, da te potrebe zadovoljujejo. Vendar je statistika le eden od možnih pogledov na bogastvo slovenske kulture na spletu. Štetju se izmuznejo Kulturnikovi viri, ki ne objavljajo pogosto, ne povzemajo viralnih tem ali pripravkov Slovenske tiskovne agencije, ne objavljajo rumeno … ali pa so preprosto zunaj omejenega dometa, ki ga premorejo domači oblikovalci družabno-javnega mnenja.

Zato smo v uredništvu Kulturnika na društvu Ljudmila sklenili, da drug drugemu zaupamo, kaj sami najraje spremljamo in beremo.

Domače branje

najlepše mest2

Najlepše mesto na svetu, 18. oktober 2016

Izkazalo se je, da poleg notranjskih Starih slik skoraj brez izjeme (a vsak zase) redno spremljamo fotografski blog Najlepše mesto na svetu. Avtorja sta fotografa Matjaž Rušt in Robert Marin, ki že tri leta stikata po prestolnici za “skritimi prostori lokalnega vsakdanjika v maniri ulične fotografije” in to brez “cinizma in sarkazma, niti do upodobljencev niti do mesta“. Citat smo si izposodili pri Galeriji Photon, ki je avtorjema lani pomagala izdati fotoknjigo.

Radi tudi poslušamo. Boštjan Perovšek, skladatelj, elektro- in bioakustik, na Crnkovičevem FokusPokusu objavlja Zvočne razglednice. Ker so omogočili RSS vir, do njih lahko pridemo prek Kulturnika. Za predpraznično hajko je primerna tale: “Ko imamo vsega dovolj, si zaželimo tišino. Tišine je več vrst. Tišina je mir, ki se naseli v nas, če ga znamo poiskati.”

Da pa nismo zgolj avdiovizualni tipi, naj priča redno branje objav Kulturnoumetniškega društva Logos. Od Sv. Hildegarde iz Bingna prek poljskih pesnikov in Lemovega Solarisa do brezplačne izdaje Antologije kartuzijanskih piscev! Založba ne čaka, da bodo njene izdaje ojačali mediji, pač pa sama proizvaja izviren konceptualni okvir. Kar bi lahko rekli tudi za majhno, radoživo, a skrajno profesionalno založbo VigeVageKnjige. Njihov blog je nemara res svojevrstno marketinško orodje, vendar odraža trd vsakdan v primežu slovenske kulturne realpolitike. Anja Golob piše, da njihov “cilj ni zgolj kovanje dobička s prodajo knjig – naj se nasmehnem že ob sami frazi -, naš namen je, če povem vljudno in sramežljivo nežno, spreminjati svet“. In včasih je za to treba tožiti tudi Javno agencijo za knjigo …

07_SI_ZAC_15811985a.š.29_002

Ribarjenje na Šmartinskem jezeru, Zgodovinski arhiv Celje

Od rubrik pa se nam zdi največji potencial Dediščina. Kombinacija blogov in svežih spletnih strani nekaterih muzejev, arhivov in domoznanskih društev prinaša novo, izvirno branje in širi naša obzorja. Preverite recimo objave Zgodovinskega arhiva Celje ali Humanističnega društva Histria.

Kulturniška tvitosfera

tviti na Kulturniku

Gradnik s tviti ob Kulturnikovih Novicah

Člani redakcije, ki niso aktivni na družbenih omrežjih, redno berejo (ja, berejo!) tvite, ki jih objavljamo v gradniku ob Kulturnikovih Novicah: “Hvala Kulturniku! Čeprav ne vlagam na ta “račun”, zdaj vem, kaj dogaja na kulturni tviterijadi vsak dan, vsak moment!” Dejansko kulturniške objave na tviterju nikakor niso banalne, Kulturnik le skrajša čas, ki bi ga sicer porabili, da bi se do njih dokopali. “Tudi meni so tviti fajn, ker drugač nisem na twitterju. Tko da dostikrat poskrolam znotraj widgeta tudi malo bolj nazaj.” O tvitih na Kulturniku smo letos sicer že pisali in kulturniško tvitosfero celo prešteli po področjih.

Ljudmiline razvade

Še bolj kot posamezni viri pa so za uporabnikovo dobro počutje pomembne njegove navade. Kaj in kako iščemo po Kulturniku?

  • Zmagajo seveda Dogodki in to glasbeni: te spremljamo sproti in so dejansko že prva izbira, ko se odločamo, kam bi šli. Pravzaprav jih Kulturnik sedaj zajema že kar preveč, zato si včasih za oddih odpremo dogodke v savinjski regiji.
  • Dogodkov ne bi bilo brez prizorišč. Na Kulturniku ima vsako od njih svojo kartico s kontaktnimi podatki, zemljevidom, napovedmi prihajajočih dogodkov in arhivom preteklih. Noro! Tega niso spregledali v Pritličju in v naših novih prostorih bo nad vhodom njihov citat: “Kulturnik – takorekoč red in disciplina!
  • Ob jutranji kavi nas nekaj dejansko preleti sveže objave v Novicah. Kot se za splet spodobi, nas te potem odnesejo na različne konce, da si članke lahko preberemo do konca. Ja, to je že razvada. In potem zehamo, ko se že prebrane teme še cel dan svaljkajo po Facebooku.
  • Po dobri gledališki, plesni ali kinopredstavi ne gremo več na Google pač pa na Kulturnik in poiščemo vse, kar se na to temo dobi iz časopisov, portalov in blogov.
  • Za študijske in delovne potrebe ga ni čez Metaiskalnik. Še posebej zadetki z dLiba, Kamre in Dive so res na nivoju!
Zadetki za "prvinski" na Kulturnikovih Novicah

Zadetki za “prvinski” na Kulturnikovih Novicah

Za konec moramo priznati, da Kulturnik tudi zlorabljamo. Če v iskalnik vpišeš brenčalko (kot Lenart J. Kučić reče buzzwordu), se pred tabo odpreta blišč in beda nepremišljenega pisanja. Dejansko so rezultati zabavni in ponujajo nespodoben vpogled v orodjarne domačih kritikov. Lahko nam verjamete na besedo, še bolje pa, če preizkusite sami in izsledke delite z nami!

Vaša Ljudmila

Kulturnik Blog on December 21, 2016 06:15 PM

December 11, 2016

Kulturnikovih enajstkrat top pet v 2016

Kulturnik s polno paro obratuje že več kot eno leto. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali konec marca, zato je čas za predpraznično inventuro.* Ampak, pozor! Kulturnik  zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se ponovno osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke, v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi.

Novice na debelo

Najbolj priljubljene rubrike:

  1. Literatura
  2. Gledališče
  3. Kritike in recenzije
  4. Mediji
  5. Fotografija

V začetku leta med rubrikami ni bilo velikih razlik, očitno pa so novi uporabniki vpeljali tudi nove bralne navade: Literatura postaja daleč najbolj priljubljena zvrst na Kulturniku.
Resnici na ljubo pa sta na tem seznamu kar dve rubriki, ki prečita vsa področja – kulturne vsebine iz profesionalnih medijev ter Kritike in recenzije. Prav je, da to ločujemo:

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (37 virov RSS***)
  2. Gledališče (29 virov RSS)
  3. Fotografija (10 virov RSS)
  4. Vizualna umetnost (41 virov RSS)
  5. Arhitektura (14 virov RSS)

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Kritike in recenzije (15 virov RSS)
  2. Mediji (38 virov RSS)
  3. Blogi (76 virov RSS)
  4. Podkasti (26 virov RSS)
  5. Tehnologija (12 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 37 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Literatura, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Gledališče, Kritike in recenzije ter Mediji. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete? Čigave vsebine največkrat kliknete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Delo Ocene
  4. Radio Študent
  5. Center Ustvarjalna Evropa

Videti je, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji. Na vrhu ni sprememb: tam vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti). Sledita časopis Delo s svojimi recenzijami in Radio Študent. S slednjim je skoraj izenačena informacijska pisarna edinega programa Evropske komisije, namenjenega sofinanciranju kulture. Zelo blizu CED so še Dnevnik, blog Društva za domače raziskave z zbirko kovinskih pajkov ter medijsko prenenečenje – Notranjsko primorske novice!

Poglejmo priljubljenost vsebin še po tipu virov.

Najbolj obiskani mediji:

  1. Delo (7 virov RSS)
  2. Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC) (10 virov RSS)
  3. Program ARS, Radio Slovenija (18 virov RSS)
  4. Radio Študent
  5. Dnevnik

Nekatere medijske hiše omogočajo uvoz področnih virov RSS, ki jih na Kulturniku obravnavamo ločeno. Za zgornjo lestvico smo jih sešteli. Uporabniki Kulturnika najpogosteje spremljate Delo, precej priljubljen je tudi MMC RTV Slovenija. Sledijo jima Program ARS in skoraj izenačena Dnevnik in Radio Študent, ki je s spiska izrinil Mladino. Za ovratnik jim diha presenečenje leta – Notranjsko primorske novice!

Najbolj priljubljeni blogi:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Spajkanje
  4. Dragan Živadinov
  5. Zgodovinski portal

Prva dva ostajata brez resne konkurence in to v absolutnem Kulturnikovem merilu. Veliko zanimanja je očitno vzbudila tudi spletna zbirka kovinskih pajkov Društva za domače raziskave, tesno ji sledi kolumna, ki jo Dragan Živadinov piše za Portal Plus. Radi prebirate še blog z zgodovinskimi temami, naglo pa se dviga tudi zanimanje za Urbani blog Jaše Lorenčiča, ki smo ga dodali šele pred kratkim, a je že na šestem mestu. Blogi, ki so še bili na lestvici v začetku leta, so zamrli in ne ponujajo svežega branja.

Najbolj priljubljene spletne revije:

  1. Arhitekt Magazin
  2. Airbeletrina
  3. Koridor – križišča umetnosti
  4. Odzven
  5. Poiesis

Izpostavljamo pet najbolj obiskanih spletnih revij, edina novost na lestvici je Airbeletrina, njen RSS smo namreč dodali šele po merjenjih v začetku leta. Nišne spletne revije imajo v primerjavi s splošnimi mediji precej manj obiska. Predvidevamo, da imajo – tako kot številni blogerji in podkasti – tudi one svoje zveste bralce, ki za dostop ne uporabljajo Kulturnika.

Najbolj priljubljena spletna mesta kulturnih organizacij:

  1. Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji
  2. Galerija-Muzej Lendava
  3. Mestni muzej Idrija
  4. Mestno gledališče Ptuj
  5. Lutkovno gledališče Maribor

Spletna mesta kulturnih organizacij so lahko dober vir iz prve roke. Ni presenetljivo, da je najbolj na udaru spletišče informacijske pisarne za financiranje kulture iz evropskih sredstev. Ptujskemu gledališču in idrijskemu muzeju se v tokratnih meritvah pridružujeta še spletišči muzeja iz Lendave in Lutkovnega gledališča Maribor. Peterici sledijo še precej izenačeni DIVA, nove pridobitve spletnega video arhiva SCCA-Ljubljana, KIBLA in Zgodovinski arhiv Celje.

Dogodki na hitro

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

1) Maribor
2) Kranj
3) Ljubljana
4) Ptuj
5) Kamnik

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. za otroke
  3. razstave
  4. gledališke predstave
  5. kinopredstave

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Vodnikova domačija
  2. Top Six Club
  3. Cankarjev dom (vse dvorane)
  4. Salon uporabnih umetnosti
  5. Cvetličarna

Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialni nočni klubi, nadaljuje se takole: Ambasada Gavioli, Europark Maribor, Cirkus … Zato je toliko bolj presenetljivo suvereno vodstvo ljubljanske Vodnikove domačije, ki jo od leta 2015 upravlja Zavod Divja misel. Podobno entuziastična ekipa mariborskega Salona uporabnih umetnosti skrbi, da tudi ta ostaja na Kulturnikovi lestvici.

Popotnica za 2017

Statistika bo Kulturnikovi redakciji koristila za premislek o temeljnem metauredniškem vprašanju: Kako najbolje urediti vire, da se bodo vsebine v rubrikah ujele s potrebami uporabnikov? Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, ali pa širite dober glas o Kulturniku.

Stolpci in lestvice so sicer koristni, a rahlo banalni. Preberite še, kaj priporoča Ljudmila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 7. 12. 2016. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

*** V redakciji Kulturnika ločujemo vir in RSS vir (RSS feed): Ena medijska hiša (vir), recimo, ima lahko več virov RSS za posamezne rubrike (prim. Delo) ali celo za vsako oddajo posebej  (prim. Radio ARS).

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

Kulturnik Blog on December 11, 2016 12:45 AM

November 09, 2016

Dostopnost in ponovna uporaba podatkov

Dobro spletno mesto mora biti berljivo za ljudi in za računalnike. Poglejmo, s katerimi že obstoječimi priporočili si lahko pomagate.

Strojna berljivost podatkov

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Zakaj je pomembno, da so podatki, ki jih objavljate na vašem spletnem mestu, strojno berljivi?

Olajšate si delo in se izognite nenehnemu kopiranju in lepljenju vaših podatkov po spletiščih, s tem pa si prihranite tudi stroške, saj skrajšate postopke objavljanja vaših vsebin na spletu.

V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, kjer z vpisom na enem mestu uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družbenih omrežjih.

Olajšate delo vsem, ki želijo ponovno uporabiti vaše podatke in promovirati vaše vsebine.

Na tak način, na primer, delujejo agregatorji Kulturnik, Digitalna knjižnica Slovenije ali Europeana, ki pokrivajo različne ciljne skupine uporabnikov in povečujejo domet vaših spletnih vsebin.

Kulturnik agregira novice in dogodke s spletnih mest slovenskih kulturnih organizacij in producentov s pomočjo RSS feedov. Ko Kulturnikov program prebere vaše podatke, jih mora pravilno razumeti, zato morate feed pripraviti po določenih standardih. Vsak dogodek, recimo, mora v strojnem zapisu imeti pravilno označene in ločene podatke za datum in uro dogodka, datum zaključka dogodka, točno lokacijo, naslov prireditve itn.

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Seveda pa delovni procesi in procesi digitalizacije v posameznih kulturnih organizacijah potekajo v različnih programskih okoljih in idealno je stremeti k temu, da so ti sistemi med seboj čimbolj povezljivi (integrirani). Če vas zanima celoten ekosistem digitalizacije, trajne hrambe in dostopnosti, si oglejte še Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki, ki jih je leta 2013 pripravilo Ministrstvo za kulturo s pomočjo NUK, Arhiva RS in Društva Ljudmila.

Berljivost spletnega mesta za ljudi

Če se s strojno berljivostjo ukvarjajo predvsem programerji, pa je uporabniška izkušnja precej kompleksnejše področje, ki združuje znanja z različnih področij. Na Kulturnikovem blogu ji bomo posvetili še veliko pozornosti, zato na tem mestu opozarjamo le na že obstoječ priročnik za prilagoditev spletnega mesta potrebam ljudi z različnimi oviranostmi.

Založba Beletrina je leta 2014 pripravila seminar na to temo in leto kasneje izdala tudi dober priročnik Dostopnost spletnih strani za prilagoditve vsebin slepim in slabovidnim, gibalno oviranim, gluhim in naglušnim ter osebam s poškodbami glave ali težavami v duševnem zdravju.

Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost je leta 2015 prenovilo zelo obsežno spletno mesto Slovenskega etnografskega muzeja, ki že upošteva večino teh priporočil. Vabimo vas k ogledu!

Kulturnik Blog on November 09, 2016 07:47 PM

October 18, 2016

Realignments on the festival landscape

A few days ago the National Council for Culture (an independent counselling body for issues of culture, curiously abbreviated as NSK) organised a public session under the rather sweeping heading of “Slovene festivals in the context of Slovene culture and the national and local tourism strategies”. Considering some potentially important strategic documents on culture and tourism currently being drafted, the meeting seemed timely. Timely ‒ yet also quite ambitious considering how the festival is a rather broad concept that “doesn’t actually stand for any particular mode of culture production”. Instead it serves to denote a multiplicity of “forms through which arts and culture perform their daily striving for attention, recognition, funds, space, originality and survival” (as elaborated here).

The ensuing discussion by the various movers and shakers of the culture scene was rather broad, even too broad, in scope. Though the points raised were valid they rarely went beyond the dilemmas endemic to Slovene arts and culture in general. Among the presented issues were the great divide between NGOs and public institutions; the unpredictability and the onesizefitsall logic of financing mechanisms; the volatility of municipal schemes for culture; the lack of systemic support for international breakthroughs (a topic somewhat randomly raised was the need for an overview of internationally active Slovene artists, a project undertaken by Culture.si via its Worldwide events section for some years now*); and the dilemma of quality vs. quantity in public funding.

This last point was possibly one that got a bit more traction and developed as an idea that certain festivals should be defined as strategically important on a national (or regional) scale. This should allow for more stable financing arrangements as well as facilitate possible collaborations with the local authorities and various institutions like the Slovenia Tourist BoardThough this idea certainly has some merit, such an establishment of yet another two-tier system for the production of culture (as in the case of non-governmental and public institutions) also seems as a rather potent realignment of the existing power grid in the cultural ecosystem.

PIFcamp_2015_Hacking_the_meadows

 

Yet, there is another (also possibly tourism related) festival realignment seemingly already taking place. Our graphic portrayal of how Slovene festivals are aligned throughout the year shows significant changes in its geometry. While our database is certainly not 100 percent comprehensive and the infographic itself is but its approximation, there is a very obvious trend of festivals moving into the summer months. With the roughly same number of C.si-featured festivals in 2012 (190) and in 2016 (182), the average number of festivals going on at any given summer week (the weeks between the second half of June and the end of August) was 18.7 in 2012 and 22.3 in 2016. In spite of marginally fewer festivals enlisted for 2016, there is an almost 20 percent absolute rise in their summer density, with also the peak weeks themselves being considerably more festival-intensive.

What this trend (visible throughout the years 2013, 2014 and 2015) shows us is a certain remodelling of the festival landscape, one that could be provisionally (even if just for the sake of its funky buzzword character) called the summerisation of festivals.

festivals12-16

There are many possible reasons for this, not least among them the measuring methodology. This possibility aside, the observation does merit some consideration and reflection. Is there any correlation between the growing importance of the tourism industry in the Slovene economy and this trend? Does this reflect the changing habits of consuming culture amongst the local population? Is it but an adaptation to the infamously late (municipal) public tenders for cultural programmes that hinder organising events in the first half of the year. Could we possibly even blame the nature of the neoliberal, labour intensive work regimes of today? In order to craft properly informed strategies of festival tourism (whatever that may be) this remains to be answered. Our extensive database of spatial, temporal and even financial properties ** of Slovene culture and festivals is quite possibly a good way to start.

Anže Zorman

Foto: Katja Goljat @ PIFcamp

 

* Culture.si collects information about upcoming cultural events and activities abroad, involving Slovene artists and researchers. The Culture from Slovenia World Map is a unique source of information that offers a preview of upcoming events around the world and maintains a growing archive of the international activity of Slovene-based artists in the field of arts and culture.

** A graphic and interactive visualisation representing the data related to the EU funding for Slovene culture (also festivals), film and audiovisual media in the period 2002–2016. It is a result of a data mining project prepared by Creative Europe Desk Slovenia and Ljudmila Art and Science Laboratory with the aim of presenting the data as well as making information available for further analyses and comparative researches.

Save

Culture.si on October 18, 2016 07:34 PM

Kaj imajo pokemoni skupnega z muzeji?

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije sta 13. oktobra 2016 organizirala prvo delovno Kavo s Kulturnikom. V Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor se je zbralo okrog dvajset muzealcev iz skoraj cele Slovenije (in Hrvaške!), naš gost pa je bil Jure Čuhalev, sociolog, programer in – trener pokemonov.

Pokemon GO je geolokacijska igra, ki je to poletje viralno zavzela svet in v medijih odigrala vlogo dobre novice. V igri so se hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije v Sloveniji, ki so se na pojav različno odzvali. Čeprav je doživela vrhunec julija, jo še danes igra na milijone igralcev. A Pokemoni so bili za udeležence Kave s Kulturnikom le povod za živahno debato o vplivu globalnih tehnologij na navade (potencialnih) obiskovalcev muzejev in o vlogi jasno začrtanega poslanstva ustanove ter njene komunikacijske strategije. Nekaj poudarkov:

V slovenskih muzejih lovci na pokemone niso postali tudi njihovi obiskovalci. Včasih so sicer uporabili muzejsko infrastrukturo, kaj več pa jih ni zanimalo. Muzealci se zavedajo, da nima smisla “loviti lovce”, pač pa se da pojav izrabiti za nagovor javnosti, ki vpliva na javno podobo: “muzej ni dinozaver, ki se ukvarja z zbiranjem predmetov iz preteklosti, pač pa je aktualen in takšne so tudi njegove razstave”. Morda ostaja neizkoriščena njihova skupna strast – zbiranje.

Koketiranje v svetom popkulture lahko muzej zanese tudi v etično vprašljive oz. strokovno neprimerne povezave (eno takšnih smo odkrili tudi med debato). Zato je pomembno, da razvijamo hišni slog nagovora javnosti prek različnih komunikacijskih kanalov, seveda še posebej prek družbenih omrežij, kjer se je treba odzivati hitro. Zanimivo, da podobno velja za politične teme: v čigavem imenu govori muzej? Ena najpomembnejših ugotovitev v debati je bila nujnost sodelovanja in medsebojnega informiranja v kolektivu.

Očitna lekcija igre PokemonGO je, da bomo v prihodnosti imeli vedno manj nadzora nad podatki in informacijami, ki pridejo do uporabnikov in javnosti. Ena od taktik je proaktivnost: razumeti globalne spletne storitve in jih izrabiti za svoje poslanstvo. Tak primer je, recimo, samoiniciativen vpis galerije in lokacij javnih plastik po mestu v googlov zemljevid (UGM), ki je kasneje vplival na korektnejšo informacijsko izpostavljenost. Obenem pa se velja zamisliti: večina globalnih spletnih platform je motiviranih z ustvarjanjem dobička in njihovo delovanje zna biti v nasprotju z načeli in poslanstvi ozaveščenih kulturnih ustanov, ki si prizadevajo za javno dobro. Zato na Ljudmili poudarjamo pomen dobrih muzejskih in projektnih spletnih mest, saj samo tako  lahko ostajamo lastniki podatkov in arhiva in nadzorujemo pravilno uporabo vsebin.  Vsako debato o spletni prisotnosti slovenske kulture bo seveda spremljal refren: Najlaže je nekaj objaviti na spletu, čisto nekaj drugega pa je narediti nekaj v živo!

Poskusna Kava s Kulturnikom se je razpletla v vzajemno začudenje, da sta dve uri tako hitro minili, da se sploh nismo utegnili zateči k običajnemu pritoževanju čez kulturno politiko in druge nadnaravne sile. Ljudski rek, da muzealci “nič ne delajo, samo kavo pijejo”, bomo vzeli zares in s tovrstnimi odprtimi debatami nadaljevali, saj je gostoljubno in sproščeno vzdušje spodbudilo izmenjavo strokovnih mnenj in tudi znanj.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje in dobro debato. Posebej hvala Marku Brumnu in Urški Purg, ki sta nam pomagala razviti zamisel in strukturo dogodka, ter Juretu Čuhalevu za odlično pilotiranje po temi in Urošu Lehnerju za umetniško dokumentiranje. V povsem analognem Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor sta nas suvereno sprejela Aleksandra Berberih-Slana in Uroš Dokl, hvala za gostoljubje!

Alenka Pirman

Risba Uroš Lehner

> Poslušajte reportažo Irene Kodrič Cizerl: Kako uporabnike mobilnih iger tipa Pokemon GO spraviti v muzej?, Aktualno na Radiu Maribor, RTV Slovenija, 19. 10. 2016 (12’) 

Kulturnik Blog on October 18, 2016 02:31 PM

October 11, 2016

The people’s pop & inter-cultural translation

Translating is a task that often requires the translator to go well beyond a term or word to understand and convey the context of what is being said. The incredibly complex and intertwined systems of language and culture rarely offer an easy way of disentangling a clear-cut meaning. The abundance of language-specific undertones and culture-based associations means we have to put ourselves a bit in the position of ethnomusicologists, bound to consider not only the musical aspects of the musical genres about which they write, but also the historical, social, cultural and political contexts – the “ethnographic” part.

Sketching the cultural landscape of Slovenia for our Culture.si portal and database, we came upon a curious challenge of how to translate the possibly most often performed musical genre in contemporary Slovenia: narodno-zabavna glasba. What follows is a short and hopefully curious venture into the reasoning behind the translation that we choose – folk pop music.

krono_1971

 

Origins of the genre 

Incorporating various pre-existing musical expressions of the wider region as well as from the other side of the Atlantic (jazz – and also polka as played by the Slovenian US diaspora), this genre came about during the early 1950s. It established a specific instrumental set-up and a complex of musical structures and embellishments, augmented by a rather novel constellation of signifiers such as clothing, lyrics and attitudes. Supported by the political and ideological climates of the time in Yugoslavia and spearheaded by the musical genius of the Avsenik brothers, it became immensely popular. In spite of its rapid spread throughout the Alpine Europe and beyond, it soon got elevated to the status of an authentic Slovene tradition. Tellingly, it mostly conveyed (as it still does) an imagery of life in rural communities.

The name for this genre was supposedly coined by an unknown radio anchor. While this name fast took hold in Slovenia, the German speaking countries used the term Oberkreinermusik. This alluded to the name that the pioneering Avsenik Quintet used when performing abroad – the Oberkreiner quintett and, later, Slavko Avsenik und seine Original Oberkrainer, Oberkrein being the German word for Slovenia’s Alpine region of Gorenjska. However, in the long run, this particular music did not really attain the status of a global musical commodity (though it does have a close sibling in America, called Cleveland-style polka, and though is has also been incorporated into the traditional music cannon of Austria and Germany as Alpenmusik). As such, it still lacks an established English name.

The problem

Narodno-zabavna glasba could literally be translated as “national-entertainment” or “national-fun music”, but neither of these sounds right and such a translation is rarely used. Other terms that occasionally surface are the aforementioned Oberkreiner music, Slovene folk music, Alpine folk music, folk-entertainment music, ethno-pop, ethnic popular music – and folk pop music. None of these translations really hits the semantic mark, but the problems that surround the translation do refer us to a rich cultural tapestry that forms the tacit background of this music.

The first such a background to folk pop is nationalism, a much contested set of ideologies, theories, imageries and rituals that we will only briefly touch on the surface. The first word in the phrase, narod(no), is usually roughly translated in English as “nation-(al)”, yet this concept is a bit too broad. A more apt English translation of narod would be “ethnicity” but this is too narrow and usually used in wholly another context. One could define narod as a group of kindred communities forming a nation – yet lacking the framework of a nation state. It connotes a shared language, a shared culture and a shared blood lineage. It evokes a sort of an (imagined) community, yet not the Benedict Anderson’s modern, media-anchored one, but one that in its associative depth somehow differes from a contemporary society regulated by the laws of its state. The word narod subtly hints to some sort of pre-modern rural-ness and brings to mind the accompanying gemeinschaft (“community”) social ties and politics.

The second word, zabavna, also carries more meaning than generally meets the eye. Though in most contexts it really can seamlessly be translated into either fun or entertainment, it also has another, quite different usage – zabavna glasba (glasba = music). Structurally similar to the concept of popular music, the name itself is a rather literal response to the term “serious music” (which has an analogue equivalent in Slovene, resna glasba) as being the ‘not serious’ and as such obviously (?) fun music. Initially it also covered jazz and genres such as the German schlager and the Italian canzone (their Slovene equivalent popevka is another untranslatable, locally specific gem).

Sometime later the term popularna glasba (popular music) came into use alongside “zabavna glasba“. While the former carries more or less the same meaning as in English, the latter has over the decades grown to be a very specific genre of Slovene music. Distinctively low-brow, this instantly recognisable (yet hard to describe) genre is nowadays – in spite of its immense popularity – treated to a rather marginal cultural position. In many ways it corresponds to the lyrics, rhythms and cultural rituals of the folk pop but lacks its (as the late historian Hobsbawm would put it) invented tradition-ness and has a slightly more urban tone. This particular music – partly featured on Culture.si via the Melodies of the Sea and Sun Festival – is also implied in what narodno-zabavna glasba means and also how it sounds.

The solution

As mentioned earlier, narod also denotes the community and ‘the people’. A somewhat archaic English synonym for this is “folk”, a word also very strong in different meanings, among them being a certain vernacular musical tradition (one that socio-culturally occupies a decidedly different position in British and American culture than folk pop, true, but is nevertheless closely related to tradition). There is an also added dimension to “folk” in that it sounds the same as the German word volk, a word quite close to narod in its political semantics. As such, folk (an ethnicity, a community, a nation AND a traditional music trope) seems to be reasonably suitable and rich to replace narod.

Zabavna is a harder nut to crack, and one is in forced to go with “pop”. In a way, it is similar in how zabavna was coined as the opposite to serious music, but later became only a sub-part of the ‘non-serious’ music; pop (short for popular) similarly stems in opposition to serious music, yet is now also but a small part of what popular music encompasses. The term “pop” does carry a heavy baggage of American aesthetics, but structurally it basically occupies a similar, low-to-mid-brow position that is often accorded to folk pop in Slovenia. Furthermore, the prefix “folk” seems to move this type of pop into a wholly other musical territory than American pop and it would be probably hard to associate folk pop with, for instance, Rihanna.

People’s Pop 

One could dispute folk pop on a number of terms, one of them being that this phrase is quite possibly too invested with a sort of a Bob-Dylan-goes-Eurodance flavour. Furthermore, some of the semantic nuances that try to be carried forward with this translation can only be discernible by one already familiar with the original Slovene meaning. Here, we stand as accused.Nevertheless, if only for the sake of language coherence a decision needed to be taken. Interestingly, during our research on this (conducted a few years ago) we were interdependently contacted by the Institute of Ethnomusicology, who also decided upon such a wording and prompted us that we use it (though they also agreed on its questionable ambiguity).

On a final note, it is possibly worth pointing out how folk pop has a sort of a palindromic structure. One could also turn it around and make it pop folk – and still retain the translation order and a significant part of the implications. Narodno could easily be translated as “popular” (meaning, “the people’s”) – and subsequently shortened as “pop” – and zabavno could also stand as a “folk music”, as they both stand as vernacular musical expressions of a certain time and place. A possible (though admittedly far-fetched) exercise in semantics would be to finally designate this genre as the people’s pop, thus unearthing a curious, rather deeply hidden tautology amidst the presented layers of meanings of narodno-zabavna glasba.

 

Check our overview of a few of the more important folk pop music festivals and a biography of the pioneering Avsenik Ensemble.

Anže Zorman

Save

Save

Save

Save

Save

Culture.si on October 11, 2016 07:12 AM

October 05, 2016

Internetna kultura med sivimi panterji (in pantericami)

V Cankarjevem domu je v začetku oktobra potekal tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Na njem je letos prvič sodelovalo tudi Društvo Ljudmila s predstavitvijo internetnega stroja Kulturnik na stojnici Ministrstva za kulturo. Stojnica je bila del skupnega razstavnega prostora ministrstev, ki so predstavljala svoje e-storitve. Zraven nas  je policija predstavljala svoj spletni obrazec za poročanje o nevarnih cestnih odsekih, malo naprej je domovala e-uprava. V kvartirju nasproti nam je konkurenco delala vedeževalka iz kristalov Maruča.

Sejem bil je živ in še posebej ob dopoldnevih se je kar trlo upokojenega ljudstva. Tistim, ki so pokazali interes (oziroma se niso uspeli zmuzniti mimo naših zased), smo na kratko predstavili funkcionalnosti Kulturnika.

Bistven, čeravno pavšalen vtis iz teh interakcij je, da kar soliden delež starejših občanov in občank že uporablja internet. A uporabniki, ki z njim živimo že kako desetletje ali dve, le redko pomislimo, kako neznansko kompleksno opravilo je naše rutinersko brskanje po spletu. Tekoče in intuitivno deskanje je možno zgolj vsled naše zmožnosti selektivne ignorance: hitro najdemo povezave za obrazložitve, avtomatsko prezremo oglase med Googlovimi zadetki, oči kar zdrsijo čez očitno slabe, generične zadetke. Že iz parih besed lahko presodimo kredibilnost strani. Nasprotno pa starejši te stvari dojemajo drugače: ker skrbno preberejo vse, od a do ž, jih lahko odpirajoča se okenca in “smetišče” na internetu zmede ali celo odvrne.

Uporabniki Facebooka smo se prav tako navadili, da nam ta platforma služi kot napovednik ter koledar za kulturne dogodke. Iz neskončnega plazu objav izluščimo zanimive članke, do nekaterih medijev dostopamo le prek tega omrežja. A sodeč po raziskavah je od približno 360.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let (slaba petina vseh slovensko govorečih duš torej), Facebook v letu 2013 uporabljalo okoli 10.000 posameznikov oziroma slabi trije odstotki starejšega prebivalstva. Večina starostnikov v tem relativno pomembnem (čeravno problematičnem) informacijskem in medijskem podsistemu sodobne družbe ni udeležena.

Lahko rečemo, da prebivalstvu v t.i. tretjem življenjskem obdobju internet večinoma ni intuitivna razširitev mišljenja in delovanja. Vendar jih bo še kako nujno smiselno integrirati v to družbeno sfero. Na internet se nepovratno seli vse več medčloveških, institucionalnih in upravnih, pa tudi umetniških dejavnosti. Po udeležbi na Festivalu za 3. življenjsko obdobje smo se v uredništvu Kulturnika šele sedaj zavedli, kako zelo koristen je lahko naš spletni portal za starejše uporabnike. Na Kulturniku so tudi tistim brez Facebook profila in razvejanega družabnega omrežja na voljo stotine kulturnih dogodkov. Tudi za bolj okorne deskarje so tu zlahka dostopne sveže kulturne novice iz prek 2000 virov!

Tudi ob res nizki pokojnini in brez dolgoletnih izkušenj s spletnimi iskalniki se lahko človek tu brezplačno, brez oglasov in pasti, za povrh pa še pregledno prebija čez širni digitalni svet kulture slovenskem jeziku. Zaenkrat vsaj to; izziv asimetričnih tehnoloških kompetenc med generacijami še naprej ostaja odprt.

Anže Zorman

Kulturnikovo Vabilo na F3ŽO

> Gl. geslo “sivi panterji” v slovarju Razvezani jezik

Kulturnik Blog on October 05, 2016 04:47 PM

September 27, 2016

Kulturnik v Cankarju na F3ŽO

F3ZO_logo_postavitve_20160609_vertikalen_brez_podatkov

Od 28. do 30. septembra 2016 v Ljubljani poteka že 16. festival za tretje življenjsko obdobje. Na njem med portali in spletnimi aplikacijami ministrstev sodeluje tudi Ljudmila s predstavitvami portalov Culture.si in Kulturnik. Vabljeni v Cankarjev dom, v 1. preddverje! Naše stojnice so vzporedno s šankom.

Urnik predstavitev Kulturnika:

  • sreda, 28. 9. ob 15.30
  • četrtek, 29. 9. ob 11.30
  • petek, 30. 9. ob 16.00

In kaj imate lahko od Kulturnika v tretjem življenjskem obdobju?

Spletno okolje je polno uporabnih vsebin, dostop do njih pa zna biti dogodivščina z mnogimi ovirami in slepimi ulicami. Navadno uporabimo splošen iskalnik (npr. Google ali Najdi.si) in se ustavimo zgolj pri zadetkih na prvi strani. Koliko je med njimi res ustreznih vsebin s področja kulture v slovenščini? Poizkusite raje s Kulturnikom, ki na enem mestu združuje prek 2000 zanesljivih virov in omogoča:
• boljšo dostopnost slovenske kulture na spletu,
• lažje in hitrejše iskanje kulturnih vsebin,
• uporabnejše zadetke od splošnih iskalnikov.

— Kulturnik za študij, reševanje križank in pomoč vnukom pri nalogah
S Kulturnikovo pomočjo lahko poiščete zanesljive spletne vsebine v slovenščini. Vpišite iskano geslo in bogastvo slovenske digitalizirane kulture (fotografije, knjige, video, slovarji …) vam je na razpolago! Kulturnikov Metaiskalnik išče po več kot 30 specializiranih digitalnih zbirkah, ki pokrivajo vsa področja kulturne dediščine in umetnosti. Čakajo vas presenečenja! Vtipkate, recimo, Napoleon in Kulturnikov iskalnik med drugim izbrska Smrekarjevo karikaturo, ki je
shranjena v NUK, kar pet Napoleonovih mostov v Sloveniji, in še marsikaj.

— Kulturnik za razmislek, razvedrilo in dnevne novice
Kulturnik na enem mestu prikazuje raznolike članke iz slovenskih medijev, blogov in spletnih mest muzejev, gledališč, galerij, knjižnic, kina, itn. Vse o Henriku Ibsenu, Ivani Kobilci ali muzikalu Mamma Mia!, ocene novih romanov, filmov ali koncertov, vsi aktualni intervjuji in portreti! Prav tako lahko na Kulturniku sledite kulturnim objavam na Twitterju.

— Kulturnik kot vodič po kulturnih dogodkih
Izkoristite pestro ponudbo kulturnih dogajanj po celotni Sloveniji in s pomočjo preglednega Kulturnikovega koledarja dogodkov načrtujte obisk gledaliških, plesnih ali filmskih predstav, razstav, predavanj in delavnic, predstavitev knjig ter najraznovrstnejših koncertov!

— Kako lahko pomagate Kulturniku?
Uporabljajte ga. Priporočite ga prijateljem in družinskim članom. Če delujete v organiziranih kulturnih društvih ali ustvarjalnih in izobraževalnih programih, se bomo z veseljem odzvali tudi vašemu povabilu na predstavitev Kulturnika v živo.

> 16. festival za 3. življenjsko obdobje, spletna stran s predstavitvijo portalov ministrstev Republike Slovenije

 

Kulturnik Blog on September 27, 2016 03:33 PM

September 21, 2016

Toy-Brick Tensile Tester


Be and Stay Creative...!

We present a toy-brick based tabletop tensometer for research and education.

What’s so great about it?
Easy to make and use

  • LEGO typical instructions make building the frame very easy
  • All building instructions laid out on this website
  • Open-Source
  • All parts are common and available from large distributors
  • In total the TTT can be built for around 700 EUR – significantly cheaper than a commercial solution
  • Easy to extend
  • Simple measurement solutions
  • A full graphic UI programmed in LabView controls the whole setup and analyzes the data
  • Measurement of stress/strain and resistance/strain progression
  • Evaluation of static material properties (Young’s modulus, Tear strength, Fracture…)
  • If you don’t need it any more, tear it apart and construct something even more awesome!

Key Parameters and Accuracy

  • Stretching velocity: 50-1300um/s
  • Tensile Force: +-10N, +-50N with an accuracy of 30mN and 150mN respectively
  • Resistance: 6 measurement ranges in order of magnitude from 0-1MOhm with and accuracy of 0.1% of the selected range
  • Sledge travelling distance: 30mm with an measurement accuracy of 100um

Project Plattform:
http://www.somap.jku.at/ltt/

Publication in Advanced Science:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/advs.201500396/abstract

===============================================================

This work was partially supported by the Austrian Science Fund (FWFP22912-N20) and by the ERC Advanced Research Grant ”Soft-Map”

©
LJUDMILA's Favorite Things on September 21, 2016 08:49 AM

September 18, 2016

Pokemoni v slovenskih muzejih

kava_event3b

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije vas vabita na delovno Kavo s Kulturnikom. Srečanje je namenjeno vsem, ki v muzejih (in drugih kulturnih organizacijah) skrbijo za njihovo spletno prisotnost in komunikacijo z občinstvom. Dobimo se 13. oktobra 2016 ob 13.30 uri v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ul. heroja Tomšiča 5.

Pokemon GO naznanja poplavo geolokacijskih iger, v katerih se bodo hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije. So muzeji pripravljeni nanje? Se da zanimanje igralcev pretvoriti tudi v zanimanje za muzej? Prvo kavo s Kulturnikom v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije bomo namenili kritičnemu pretresu vpliva globalnih tehnologij na navade obiskovalcev. Kakšno vlogo in pomen ima pri tem jasno začrtano poslanstvo ustanove in ustrezna komunikacijska strategija?

Gost bo Jure Čuhalev, sociolog, programer in trener pokemonov. Iztočnice bosta podali Aleksandra Berberih Slana (SMS, MNOM) in Urška Purg (MNZS). Debato bosta moderirala Alenka Pirman (Ljudmila) in Marko Brumen (Narodni dom) ter jo zaključila ob 15.30.

Jure Čuhalev je razvijalec, ki se med drugim ukvarja z ustvarjanjem izobraževalnih in drugih spletnih platform in skupnosti. Zadnjih deset let ustvarja in vodi platformo Prevoz.org, ter organizira  WebCamp.si,  strokovno konferenco za spletne razvijalce. Med njegovimi projekti najdemo tudi spletno stran za Val 202, multimedijski arhiv Marshalla McLuhana in delovanje v organizaciji za odprto izobraževanje The Open Education Consortium.  Raziskuje potenciale informacijskih tehnologij za razvoj (boljše) družbe.

Dodatne informacije: urednik@kulturnik.si

Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kje je Muzej narodne osvoboditve?

> Skupnost muzejev Slovenije

Kulturnik na Twitterju

> POROČILO Z DOGODKA

Kulturnik Blog on September 18, 2016 09:30 PM

July 13, 2016

4.6 meter dome


Steel Metal dome

Photo by Hans Stroes.. thanks Hans

skills:

  • drilling
  • sawing
  • welding
  • laser cutting

base material:

  • 44x44mm wood
  • 5x50mm steel strip

cut wood in chuck of 75cm (25x), 87cm (55x), 89cm (50x) cm.
cut metal in strips of 20 and 10 cm and create connectors:

  • 4-way 20x
  • 5-way 6x
  • 6-way 40x

LaserCut the weld molds with 5 and 6 wings (adjust scad file).

The weld the connectors....

Find your assemble diagram on http://www.desertdomes.com/rev3calc.html

330 M8 bolts

©
LJUDMILA's Favorite Things on July 13, 2016 10:18 AM

July 12, 2016

Electricity


Electricity (1889), Louis-Ernst Barrias (1841-1905), Nye Carlsberg Glyptotek (Copenhagen, Denmark). Made with Memento Beta.

June 15, 2016

Postani gospodar svojih podatkov!

kava s kulturnikom MB_igor unuk

foto Igor Unuk

Kava s Kulturnikom v Mariboru se je razvila v pravo delovno srečanje trideseterice producentov, organizatorjev, piarovcev, avtorjev …. Kulturnikov, skratka, ki pa delujejo v različnih agregatnih stanjih – kot zaposleni (ali pa na javnih delih) v javnih zavodih oz. v nevladnih organizacijah, kot samozaposleni, espejevci ali brezpravneži. Ekipa Ljudmile je tako ponosna na portal Kulturnik, da se je kar prerivala, da bi prisotnim predstavila vse njegove čudovite lastnosti. Kako lahko Kulturnik koristi kulturnikom? Omogoča:

  • večjo vidnost delovanja,
  • preglednost in hitro dostopnost objav,
  • arhiv novic in dogodkov,
  • primerjavo medijskih objav.

Še nikoli doslej ni bilo na voljo toliko spletnih orodij in družabnih platform, ki naj bi nam pomagale doseči naše občinstvo, hkrati pa nam podatki še nikoli niso tako uhajali iz rok … Če ne prej, čas za spremembo pristopa napoči, ko piarovec enostavno ne zmore več kopipejstati vseh najav na vse mogoče konce. V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, v katerem lahko uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družabnih omrežjih.

Po drugi strani pa Salon uporabnih umetnosti, priljubljena, a začasna fuzija neprofitne trgovine, kavarne in koncertnega prizorišča, na spletu stavi le na Facebook. Še več, Martina Magdič in Borut Wenzel opozarjata na pomen starih dobrih plakatov (na njihove že prežijo zbiralci) in promocijskih dejavnosti v živo. Ker življenje še vedno teče naprej tudi onkraj spleta in, presenetljivo, celo onkraj družabnih omrežij! Ljubitelji kulture le počasi spreminjajo svoje navade, zato morda niti ne preseneča, recimo, da večino vstopnic v SNG Maribor še vedno prodajo prijazne blagajničarke v gledališču in je spletna prodaja zanemarljiva.

Igor Unuk, galerist, fotograf ter entuziastični promotor mariborske kulture, je s portalom Novi Maribor (Maribor is the Future) odgovoril na podobne probleme, kot smo jih zaznali na Ljudmili preden smo se lotili Kulturnika:

  • velika količina kvalitetnih kulturnih vsebin in informacij na spletu,
  • razdrobljenost, nepreglednost, nedostopnost teh vsebin za uporabnika.

Novi Maribor deluje povezovalno in objavlja sveže kulturne novice in najave dogodkov. Projekt zaenkrat še temelji na skrbnikovi kondiciji, njegov uspeh in s tem tudi večanje dometa kulture in širjenje občinstva pa so odvisni od bodočega sodelovanja in medsebojne promocije vseh protagonistov. Nima vsaka scena take priložnosti! In nima vsaka nacionalna kultura Kulturnika, za katerega velja podobno.

Za konec še grenka opazka, da se spreminja tudi medijska krajina in s tem kakovost kulturnih vsebin v profesionalnih medijih. Ne kopipejstajo le kulturniki in piarovci, pač pa tudi preobremenjeni (preostali) novinarji …

Sklenimo to kratko poročilo z Ljudmilinimi priporočili:

  • objavljaj in shranjuj svoje podatke lokalno,
  • poskrbi za strojno berljivost teh podatkov,
  • arhiviraj svoje vsebine z družabnih omrežij.

Popili smo kavo in pojedli Maistrove brke. Zahvaljujemo se Igorju Unuku, Martini Magdič, Borutu Wenzlu in Alanu Kavčiču za odkrito izmenjavo izkušenj, hvala vsem udeležencem za debato in Marku Brumnu ter ekipi Vetrinjskega dvora za gostoljubje!

Vaša Ljudmila

 

Preberi še:
> Poročilo s Kave s Kulturnikom v Pritličju, 2015.

Kulturnik Blog on June 15, 2016 03:57 PM

June 08, 2016

grumpy hairy mad scientist for 7mm hexagonal pencil :D


standard 7mm hexagonal pencil top... mad, hairy scientist - air printed hair
print with ~50mm/sec speed and 0.3 layer / 0.4 nozzle diameter

https://www.youtube.com/watch?v=A2v0BpXS-TE

!!!!! use the 0.3mm z layer for best results !!!!!

©
LJUDMILA's Favorite Things on June 08, 2016 12:39 AM

June 02, 2016

Kava s Kulturnikom v Vetrinjskem dvoru

kava_s_kulturnikom_tw

Vabljeni na prijetno popoldansko kavo v Vetrinjski dvor, kjer bomo predstavili portal Kulturnik in svetovali, kako lahko izboljšate svojo spletno prisotnost in prepoznavnost. Dobimo se 14. junija 2016 ob 13. uri na Vetrinjski ulici 30 v Mariboru!

Slovenska kultura na svetovnem spletu? Kje jo iščete in kako jo najdete? Na spletišču svojega najljubšega gledališča, v poplavi objav na Facebooku, v kulturnih rubrikah peščice medijev, ki jo sploh še pokrivajo, ali nemara na blogu upokojenega novinarja v kondiciji? Tako občinstvo kot producenti se vsak po svoje soočamo in spopadamo z razdrobljenostjo, nepreglednostjo in oteženo dostopnostjo slovenske kulture v splošni poplavi spletnih vsebin.

Dejstvo je, da je splet za občinstvo, s tem pa tudi za producente in ustvarjalce, postal pomemben prostor komunikacije in vsakdanji vir informacij. Kulturnik je zato zasnovan kot spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Na enem mestu lahko hitro in enostavno pokukate v digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in ste na tekočem z aktualno kulturno produkcijo ter pestrim dogajanjem po Sloveniji. Vsebine na Kulturniku agregiramo iz prek 2000 različnih virov – spletnih mest kulturnih organizacij, kulturnih rubrik medijskih hiš, blogov, družabnih omrežij in komercialnih ponudnikov vstopnic za prireditve.

Kako si lahko z pomočjo Kulturnika (in drugih trikov) pomagate do boljše prisotnosti na spletu, bodo na kratko predstavili programerji Luka Frelih, Žiga Kranjec, Zoran Obradović in Mitja Doma ter metaurednici Polona Torkar in Alenka Pirman (Ljudmila).

V debati se nam bodo pridružili še Martina Magdič in Borut Wenzel (Salon uporabnih umetnosti je eno najbolj iskanih prizorišč na Kulturniku!), Igor Unuk (portal Maribor is the Future) in Saša Huzjak (platikfantastik). Govorili bomo o različnih strategijah spletne prisotnosti, tehnološki ozaveščenosti in načinu komuniciranja z občinstvom.

Kulturnik razvija društvo Ljudmila, oblikuje Studio ŽAŽA (Žiga Aljaž in Žiga Artnak), podpira pa Ministrstvo za kulturo.

Dodatne informacije: info@ljudmila.org, 040 195 877 (Polona), marko.brumen@nd-mb.si

> Kje je Vetrinjski dvor?

> Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kulturnik na Twitterju

Kulturnik Blog on June 02, 2016 06:40 AM

May 26, 2016

Culture, nation and metadata

On the portal Culture.si, one can find over 3,000 original articles on cultural producers, venues, services, festivals, and various collectives. Foremost, these articles are meant to enhance the international visibility and connectivity of their subjects. In addition, this vast database is also available for the purposes of reuse and research. For this to be possible, all the entries in the database (including a few thousand images) are systematically equipped with an extensive set of metadata (which is, basically, data describing other data). Each one of them is indexed by multiple attributes, with around 400 categories used to characterise the types of production.

One very important such feature is the date of establishment, marking the year when a particular gallery, art collective or museum was founded. Cross-matched with other metadata, these dates enable a rather unprecedented insight into the chronological development of the institutional infrastructure for Slovene culture. Currently, this is presented in three separate timelines: one covering the establishing of the Slovene festival landscape; another trailing the establishment dates of various venues; and a third, somewhat an intersection of the other two, chronicling the emergence of producers of cultural programmes.

Wide-ranging and expanded on an almost daily basis, these timelines are nevertheless by no means comprehensive. Firstly, only professional, internationally active cultural actors and activities are covered (though exceptions can surface here and there). Venues, festivals and producers that disappeared before ending up in our database are also not listed and, consequently, many important historical agents and agencies of culture are thus missing from the timelines.

In terms of categorisation, not everything is really clear-cut. Some categories have porous borders, and the production vehicles themselves can often be ambiguous. The term festival, for example, can be used to describe both a year-long event series as well as a single evening with two concerts. It can happen regularly or it can be a one-off event. Neither a concert series nor a single event get to be categorised as festivals at Culture.si, yet supposedly annual festivals can easily disappear before their second instalment, while concert series can also turn into a “proper” festival.

Kurentovanje.net_07_photo_C._Goznik

Taking all of this into account, the history and trajectories of various cultural subsystems can nevertheless be at least vaguely glimpsed from these timelines.

Furthermore, one can also give them a slightly creative treatment and read them through the context of the Slovenian nation-building narrative. Methodologically shady as this perspective may be, it does tellingly reflect on the proverbial phrase about the Slovene nation being founded upon culture. Recreated with a healthy dose of sociological frivolity, what follows here is a short chronology of how the nation(state) of Slovenia was forged, as seen through the festival life of the post-WW2 era.

“If you want to develop your own music, you’ve got to have your own festival” spoke one of the initiators of the Slovenska popevka Festival, the musician Vilko Ovsenik (of the Avsenik Ensemble). Similarly, we could treat most of the early festivals as vehicles for fostering their respective cultural ecosystems. As such, they functioned as a means of fast-forwarding the transition from a collection of war-torn rural communities into a reasonably decent modern society. In order to join the ranks of a proper nation, not only did a society need some sort of a car industry and a fairly punctual rail-road system – what was also deemed necessary were sufficiently developed fields of contemporary arts and culture.

Thus, as soon as new bridges were built and a rudimentary administrative machinery conceived, graphic arts also were granted an upgrade by way of the international Biennial of Graphic Arts in 1955. Jazz got full civil rights five years later through the Ljubljana Jazz Festival, theatre joined in with the Maribor Theatre Festival in 1966, and even the so called oberkreiner music got institutionalised during the summer of love with the Ptuj Festival. Tradition was properly traditionalised already in the early 1960s (Kurentovanje and Jurjevanje), and – though the concept is now sported as a contemporary invention – urban cultural tourism was explicitly envisioned by the Ljubljana Festival as far as in 1952.

Slowly thus the festival infrastructure was built for more or less everything, from youth choirs to LGBT cinema. When the Slovene Advertising Festival was established just in the nick of time in 1991, the time was finally ripe for the proud peoples of Slovenia to ascend into a fully kosher nation-state with its declaration of independence.

National_Museum_of_Contemporary_History_2012_pink_tank

 

Of course, the interpretation above is only a sketch, but the questions raised by these timelines are really potent. The founding of institutions – whether public or private – and their ability to survive strongly reflect how cultural policy is conceptualised, understood and enacted in a given period.

If you are interested in further details about how our data is ordered, what it contains and how it is available for reuse, or if you intend to apply it for a more in-depth research than the one applied above, please feel free to contact us.

 

Photos from Culture.si database. Written by Anže.

Culture.si on May 26, 2016 11:08 AM

May 12, 2016

Požeruhi iz Silicijeve doline in Kulturnikov apetit

Prvič objavljeno v mobilnem časopisu Torek ob petih.

Na Mednarodni novinarski festival v Perugio greš potipat pulz. V kakšni kondiciji je novinarstvo in kako nanjo vplivajo trenutne razmere v medijski industriji? Leta 2012 so se uredniki velikih medijskih hiš (legacy media) spraševali, kako različni morata biti ponudbi spletnih in tiskanih vsebin ter kako, na primer, vzpostaviti komunikacijo z bralci na Facebooku. Letos jih tarejo povsem drugačne skrbi: naj sploh še vlagajo v razvoj lastnih spletišč ali naj distribucijo svojih vsebin raje prepustijo neizbežnim behemotom iz Silicijeve doline? Bodo mediji preživeli le še kot blagovne znamke, razpršene po družbenih omrežjih in aplikacijah, ki narekujejo tudi spremembo medijskih formatov?

In če je udeležence festivala leta 2012 navdihovala raba družbenih omrežij v “revolucijah” in “pomladih”, so letos lahko ugotavljali le še, da so ta prevzela pobudo. Znotraj svojih ekosistemov razvijajo storitve, ki prevzemajo vlogo medijev. Uporabniku ne bo več treba zapuščati ograde, v katero se je pustil zapreti. Vse bo na enem mestu. Največ kritik je letelo na tvrdko Facebook, verjetno tudi zato, ker − za razliko od Googla, Twitterja in Amazona − festivala ni sponzorirala.

Medijski analitiki in vodje strateških oddelkov v medijskih korporacijah ugotavljajo, da na zaupanja vredne medije na spletu prežijo še nevarnejši, a manj razvpiti stroji od Facebooka − komercialni mešalci medijskih vsebin, ki se požvižgajo na uporabnikovo zasebnost in inteligenco ter vsiljujejo priporočila (clickbaits), ki dišijo po spamu (gl. Taboola ali Outbrain, imamo pa tudi že domače).

In kakšno zvezo ima vse to s Kulturnikom? Z nekim zbirnikom perifernih (beri: kulturnih) vsebin v butičnem jeziku? Ki, za povrh, novinarske članke meša z blogerskimi zapisi in piarovskimi novicami s spletišč kulturnih organizacij!? Kulturnik uporabniku, ki ga zanimajo kulturne vsebine v slovenskem jeziku, ponuja ustrezne zadetke iz spletnih virov “s kontroliranim poreklom” (teh je prek 2000). Med najpomembnejšimi za refleksijo in razvoj področja ostajajo, seveda, kulturne rubrike in programi medijskih hiš v Sloveniji (RTV Slovenija, Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent, Večer …) in njihovi novinarski prispevki. Ni nam vseeno, kakšno vlogo zavzema kultura v posameznem mediju, in kakšna je njegova uredniška politika, zato poizkušamo razumeti njihove poslovne, strokovne in razvojne dileme.

Po drugi strani pa Kulturnik ni le nedolžen opazovalec. Kulturnik je agregator. Tudi ti praviloma ne operirajo z izvirnimi vsebinami pač pa jih kurirajo, prepakirajo in nastavljajo uporabnikom pod prste. A naša naloga ni ustvarjanje dobička na tuj račun, pač pa krepitev spletne prisotnosti in dostopnosti slovenske kulture. Gre za javen in brezplačen servis, ki temelji na naslednjih načelih oz. tehnoloških rešitvah:

  • Integrirana redakcija: ekipa je sestavljena iz vsebinskih (meta)urednikov, piscev in številčne ekipe programerjev. Razvoj načrtujemo skupaj, prav tako sproti analiziramo delovanje portala ter njegovo rabo.
  • Razvijamo izvirne tehnološke rešitve in pišemo lastne programe, ki temeljijo na odprti kodi.
  • Portal poganjamo na zaupanja vrednih Arnesovih strežnikih, ki so del javne infrastrukture.
  • Agregiramo le tisti del vsebin, ki ga v RSS feedu določi sam vir. Uporabnika ne zadržujemo na portalu. Vsebini, ki ga zanima, bo prek povezave sledil na mesto izvirne objave. S tem povečujemo obiskanost spletišč, ki jih agregiramo.
  • Arhiv agregiranih vsebin shranjujemo na Arnesovih strežnikih, prizadevamo si za odprtost podatkov in možnosti ponovne uporabe. Kot stranski produkt tako nastaja največji arhiv aktualnega pisanja o kulturi in umetnosti v slovenskem jeziku.
  • Prisotnost na družbenih omrežjih je nujna, da se širi glas o Kulturniku in da kakšno rečemo, a sledilcu oz. všečkarju ne more nadomestiti uporabniške izkušnje portala. Vsebine, ki jih za objavo na Facebooku ali Twitterju izbiramo v redakciji, ne smejo biti zreducirane na aktualne (te večina medijev itak povzema po STA) ali polemične teme, ki so že v obtoku. S tem bi vendar ploščili bogastvo kulturnih vsebin in informacij, ki jih je Kulturnik kot agregator izbezal na površje!
  • Na Ljudmili ne zbiramo podatkov o posameznih uporabnikih in izpisa zadetkov ne prilagajamo njihovim navadam in vedenju na spletu. Na isto poizvedbo bo vsak uporabnik dobil iste rezultate.
  • Prikazovanja Kulturnikovih vsebin ne usmerjajo komercialni algoritmi oz. uredniške preference. Posamezni dogodki in novice se prikažejo na portalu kmalu po objavi na izvirni spletni strani. Njihov tok in sopostavitve so torej plod srečnega naključja (serendipity) in uporabniku prinašajo dodaten vir zabave ali vsaj presenečenja.

Vse razen zadnjih dveh točk (zadnja nam je na Ljudmili še posebej ljuba), so načela in rešitve, ki so jih zagovarjali tudi medijski strokovnjaki na Mednarodnem novinarskem festivalu v Perugii. A (p)ostati lastnik produkcijskih sredstev (programje, strežniki) in razpolagati z lastnim kapitalom (vsebine, baze podatkov), žal, ni dovolj. Prav vsi mediji, od velikega do malega, zasebnega ali javnega, starega ali na spletu rojenega, poizkušamo odgovoriti na ključno vprašanje: kako napeljati slehernika, da tu in tam le prepleza ograjo spletnega sveta, ki so ga zanj ustvarila podjetja iz Silicijeve doline?

Alenka Pirman

Posnetki vseh debat z 10. mednarodnega novinarskega festivala so na voljo na spletu. Posebej priporočamo:

– Latest developers: engineers and editors together in an innovative newsroom (z redaktorji in programerji iz The Washington Post, International Business Times, The Guardian, The New York Times, The Financial Times)

– Platformed publishing? The evolving relationship between search engines, social media, and news media (z raziskovalci in menedžerji iz Tow Center for Digital Journalism, EMEA Twitter, The Huffington Post, News Corp, The Reuters Institute for the Study of Journalism)

– Journalism and Silicon Valley (z uredniki, menedžerji in raziskovalci iz BBC World Service, Tow Center for Digital Journalism, Google, Fortune Magazine, Buzzfeed Canada)

– Against Silicon Valley, pogovor Fabia Chiusija z Evgenijem Morozovom

Kulturnik Blog on May 12, 2016 05:11 PM

April 11, 2016

Octagon Antenna


Remake of Otona no Kagaku Crystal Radio.

http://otonanokagaku.net/magazine/vol04/

©
LJUDMILA's Favorite Things on April 11, 2016 06:16 AM

April 01, 2016

Kulturnikovih osemkrat top pet

Kulturnik se prijemlje. Zanimalo nas je, čigave vsebine so uporabniki še posebej radi spremljali v prvem tromesečju letošnjega leta*. Že zdaj je razvidno, da Kulturnik, ki zajema vsebine iz več kot 2000 virov, deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo po novem sooblikuje tudi Kulturnik. Morda bo pomlad spremenila uporabniške navade, a zima je prinesla tole.

NOVICE, najbolj priljubljena področja:

  1. literatura
  2. gledališče
  3. glasba
  4. mediji
  5. kritike in recenzije

Razlike niso velike, zgornjim rubrikam tesno sledijo podkasti, fotografija, knjižnice in vizualna umetnost. Kateri pa so najbolj priljubljeni viri?

NOVICE, najbolj obiskani viri:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Delo Ocene
  4. Center_ustvarjalna_Evropa_v_Sloveniji (CED)
  5. Mestno gledališče Ptuj

Na vrhu lestvice sta zelo različna, a dobro profilirana bloga z rednimi prispevki (prvega piše upokojeni Delov novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti). Sledi časopis Delo s svojimi recenzijami, med spletnimi mesti kulturnih organizacij pa zelo izstopata informacijska pisarna edinega programa Evropske komisije, namenjenega sofinanciranju kulture, in, presenetljivo, ptujsko gledališče! Veseli nas, da so viri, zastopani na tej lestvici, tako raznorodni. Poglejmo še po tipu virov:

NOVICE, najbolj obiskani viri iz medijskih hiš:

  1. Delo Ocene
  2. Dnevnik
  3. Delo Glasba
  4. Program ARS,_Radio_Slovenija ***
  5. MMC Drugo

Nekatere medijske hiše omogočajo uvoz področnih RSS feedov, ki jih na Kulturniku obravnavamo ločeno. Tako sta se na zgornjem seznamu znašla kar dva Delova vira. Če pa seštejemo vse vire posameznega medija, bo lestvica takšna:

  1. Delo
  2. Program ARS,_Radio_Slovenija
  3. Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC)
  4. Dnevnik
  5. Mladina

Uporabniki Kulturnika najpogosteje spremljajo Delo (6 feedov), sledita izenačena MMC RTV Slovenija (9 feedov) in Program ARS (18 feedov).

NOVICE, najbolj priljubljeni blogi:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Rokova modrina
  4. Rockerska zeppelinifikacija in zappovska kritika****
  5. Natečaj Kraška hiša

Prva dva sta zaenkrat brez resne konkurence. Tretji pa dokazuje, da lahko projektni blog uspešno vzbuja zanimanje za gledališko predstavo. Čeprav je od premiere v Mladinskem minilo že pet mesecev, Rokova modrina vztraja na lestvici. Sicer pa imajo številni blogerji očitno svoje zveste bralce, ki za sledenje kolikor toliko rednim objavam ne uporabljajo Kulturnika.

NOVICE, najbolj priljubljene spletne revije:

  1. Arhitekt Magazin
  2. Koridor – križišča umetnosti
  3. Odzven
  4. Poiesis
  5. Revija Idiot

Izpostavljamo pet najbolj obiskanih feedov, vendar imajo prek Kulturnika v primerjavi s splošnimi mediji precej manj obiska. Predvidevamo, da imajo – tako kot številni blogerji – tudi nišne spletne kulturne revije svoje zveste bralce.

NOVICE, najbolj priljubljena spletna mesta kulturnih organizacij

  1. Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji
  2. Mestno gledališče Ptuj
  3. Festival Maslenica
  4. Slovensko stalno gledališče Trst
  5. Mestni muzej Idrija

Kar precej spletnih mest slovenskih kulturnih organizacij si je pridobilo pozornost na Kulturniku. Od tretjega mesta naprej so zelo izenačena, zgornjim sledijo še Muzej slovenskih filmskih igralcev Divača, Lutkovno gledališče Maribor in Galerija-Muzej Lendava.

DOGODKI, najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Salon uporabnih umetnosti
  3. Cvetličarna
  4. Europark Maribor
  5. Vodnikova domačija

Sledijo Top Six Club, Cirkus, Kino Bežigrad, Ipavčev kulturni center Šentjur in Dom II. slovenskega tabora Žalec.

———————

* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 31. 3. 2016. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

*** Trenutno v pripravi nov splošni feed.

****Vir trenutno ne deluje več, bloger Samo Kodela se je preselil na drug strežnik.

> Gl. tudi Kulturnikovih petkrat top pet (31. 12. 2015).

Kulturnik Blog on April 01, 2016 07:23 PM

March 30, 2016

Kako lahko širite glas o Kulturniku?

Kulturnik je spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po slovenski kulturi oz. spletnih kulturnih vsebinah v slovenščini. Ponuja ustreznejše zadetke od splošnih iskalnikov kot sta Google ali Najdi.si, vendar ga morajo številni uporabniki šele spoznati in vpeljati v svoj vsakdan.

Pomagajte nam širiti dober glas o Kulturniku in ga priporočajte svojim uporabnikom. S tem boste obogatili tudi svojo ponudbo. To lahko storite na več načinov:

1) Objavite na svoji spletni strani povezavo na Kulturnikovo vstopno stran

Priporočeno navajanje:

  • Kulturnik
  • http://kulturnik.si

Kulturnik povezava na vstopno

2) Objavite Kulturnikovo pasico na svoji spletni strani

Na voljo so vam svetle ali temne pasice v različnih formatih, po želji pa vam jo izdelamo tudi po meri. Kam bo klik na pasico vodil vaše uporabnike, pa lahko določite sami. Povezave so možne na novice s posameznih umetnostnih področij, na rezultate konkretnih iskalnih poizvedb ali tem, na “kartico” z napovedmi dogodkov v konkretnem prizorišču …

ministrstvo-pasica-kulturnik-820

3) Objavite iskalnik po Kulturniku na vaši spletni strani

Izbirate lahko med svetlo ali temno različico ter med animiranim ali statičnim Kulturnikovim logotipom.  Preizkusi, vtipkaj iskalni pojem –  tukaj primer na spletni strani osnovne šole!

4) Uvozite Kulturnikove vsebine na vašo spletno stran

Bo ravno vaš primer prvi? Izbirate lahko po umetnostnih področjih, iskalnih poizvedbah, temah, prizoriščih

5) Sledite in všečkajte Kulturnik na družbenih omrežjih

Kulturnik je prisoten na Twitterju in Facebooku.

6) Povabite Kulturnikovo ekipo na predstavitev v živo

Pripravimo lahko interne predstavitve, javna predavanja, moderirane debate ali posvete s (so)delavci, ki se v vaši organizaciji ukvarjajo s spletno prisotnostjo. Vabimo vas tudi k ogledu predavanja Žive Zupan o Kulturniku na ARNES konferenci (2015).

Kulturnik Blog on March 30, 2016 03:03 PM

March 20, 2016

Aurelia 1+Hz - video with voice over

The Aurelia 1+Hz project is divided in two parts;
the performance Aurelia 1+Hz /proto viva sonification (2015) looks into a new critical redefinition of social values and new attitude towards cohabitation of interspecies
while the installation Aurelia 1+Hz/proto viva generator(2014) deals with the biopolicy of prolonging life and addresses possible (biocybernetic) coexistence of humans, animals and machines.

more: http://robertina.net/

Credits:

Aurelia 1+Hz / proto viva sonification
Author (development, sound, concept)_Robertina Šebjanič
Programming and consultancy_Slavko Glamočanin
Coordination & curating_Natacha Seignolles (DécaLab)
Curating advisor_Annick Bureaud
Consultancy_ prof. dr. Alenka Malej, Marine biology station Piran, Slovenia
Production by DécaLab and Le Cube ­- Centre de création numérique, Paris, France, 2015

As project is part of an ongoing opus Aurelia 1+Hz, would like to mention also credits for installation

Aurelia 1+Hz / proto viva generator
Author (concept and realization)_ Robertina Šebjanič
Programming and consultancy_ Slavko Glamočanin
Mechanical part development and consultancy_ Miha Presker
Care of biological part and consultancy_ Kristijan Tkalec
Consultancy_ prof. dr. Alenka Malej, Marine biology station Piran, Slovenia
Production_ Gallery Kapelica and Zavod Praksa, 2014

Special thanks:
- PORTIZMIR#3, Deep blue team, triennial of contemporary art Izmir and Institute of Marine science and technologies, Izmir Turkey
- Cubic Aquarium Systems
- Marine biology station Piran, Slovenia
- Embassy of the Republic of Slovenia Paris
- Aquarium de Paris Cinéaqua
- Aquarium Pula
- MIha Colner
- Senad Toromanović
- François Hebras

Voice over: Polona Torkar
Voice over recording: Blaž Pavlica

Video final editing: Robertina Šebjanič
Video sources: François Hebras, Mutlu Kurtbas, M. Sc. Betül Bardakcı, Uğur Engin Deniz, Senad Toromanović, Robertina Šebjanič

Cast: Robertina Sebjanic

Tags: Aurelia 1+Hz, Natacha Seignolles, Slavko Glamočanin, Robertina Šebjanič, jellyfish, Anthropocene and Aurelia Aurita

Robertina's videos on March 20, 2016 12:11 AM

March 17, 2016

“Kugl” po slovenski kulturi

Navada je železna srajca. Celo v uredništvu na Ljudmili, kjer vsak dan pregleduješ Kulturnikove agregirane zadetke in trebiš vire, se ti zgodi, da se zaguglaš. Ko ne najdeš, kar iščeš, pa se tresneš po betici in presedlaš na Kulturnik. Ni naključje, da je bilo eno od njegovih delovnih imen tudi “kugl”. Ne, ne, slovensko besedotvorje pritrjuje, da je “stroj za kulturo” preprosto Kulturnik.

Poglejmo primer. Katero literarno delo je kot predlogo uporabil Dragan Živadinov v svoji zadnji predstavi? Predvidevamo, da je o tem govora v kateri od kritik, teh pa gugl v svojem prvem globalnem zamahu definitivno ne požanje. Kateri medij pa je pokril to temo? Namesto ugibanja, deus ex machina: Kulturnik postreže tako z arhivskimi gesli (na gledališkem področju je najbolj zajeten vir informacij prav gotovo portal SiGledal) kot tudi z Novicami, kjer so se nabrale kritike predstave Projektator. Zadetek v polno!

Zivadinov kulturnik iskanje povecava

“Metaiskalnik”? Prav nič metafizičnega ni na tem, pomeni preprosto le iskati po iskalnikih, kar se lepo sklada z izvornim pomenom starogrškega μετά. Teh iskalnikov – takšnih, ki iščejo po zbrani bazi podatkov s področja kulture – pa je pri nas kar nekaj ducatov, z vseh področij.

Recimo definicija ali etimologija ? Metaiskalnik “prelista” slovensko Wikipedijo in Wikivir, pa seveda vire naše akademije znanosti: (Slovenska biografija, jezikovni “metaiskalnik” Fran.si, SSKJ), hkrati so tukaj tudi definicije “izven škatle”, ki vam jih morebiti ob tej besedi ponudi Razvezani jezik. Pa knjižno in slikovno gradivo? Oranje skozi dLib, digitalno knjižnico NUK-a, zbere in prikaže povezave na članke, fotografije, plakate, zemljevide in zvočne posnetke na iskano temo. Seznam relevantnih knjig prispevata stari znanec Cobiss, pa tudi portal Knjige na trgu. Priključijo se zadetki iz specializiranih zbirk podatkov: ime književnika bo pobralo vsebine s portala Društva pisateljev, dediščini strežeta portal Dedi in register Ministrstva za kulturo Situla, ob arhitekturi so dragoceni zadetki s portala Trajekt in njihovega Arhitekturnega vodnika. Za izbor avdiovizualnih vsebin poskrbi edinstveni digitalni video arhiv Postaja DIVA. In tako naprej in tako dalje – teh virov je prek štirideset, in pogosto jih gugl sploh (!) ne doseže. Kulturnik jih.

Zakaj torej ne bi uporabili Kulturnika namesto gugla? Začnimo tam, kjer so stvari odprte in gibke in praktične, pri mladih generacijah, ki so na spletu itak doma, hkrati pa še “gulijo klopi” in lovijo boljše ocene iz slovenske književnosti, zgodovine ali umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Po enciklopedijah ne bodo segli, spletni zadetki pa so prepuščeni guglovi ponudbi, ki jo uravnavajo komercialni algoritmi.

Hiter pregled internih šolskih “priročnikov za pisanje seminarskih nalog”, ki jih najdemo na spletu, pokaže, da so opisi virov obrobnega pomena. Več je tehničnih podatkov o oblikovanju besedila, tudi o tem, kako citirati spletne vire. Ko gre za vsebine in iskanje informacij, je najpogosteje poimenovan Cobiss, seveda v funkciji “Odpravite se po dodatno literaturo v knjižnico”. Sklepamo, da se zdi učiteljem nepotrebno, da bi usmerjali mlade na splet, saj tam že čemijo in “kopipejstajo”. V priročnikih se sicer tu in tam znajde seveda tudi opozorilo “Pazi, da internet ne bo edini vir” ali kratek odstavek o presojanju spletnega gradiva. Nikjer pa ne duha ne sluha o konkretnih primerih, o bogastvu (in revščini) vsebin na spletu.

Evo, Kulturnik, knjižnica dobrih spletnih virov o slovenskih kulturi je tukaj! Čas je, da izzove “Gooljata” in vstopi v učilnice, na namizja in mobilce, olajša in skrajša pot, preseneti, nasmeji (kaj, Smrekarjeva karikatura Napoleona v našem NUKU?!), prinese dobro oceno …

Alternativni iskalnik je zrasel v domačem laboratoriju, čaka na odzive, da izpili svoj servis. Poiščite nas na Kulturnem bazarju, v Cankarjevem domu 31. marca, ob 15.30 predstavljamo Kulturnik. Vsa mesta so sicer že zapolnjena, a morda se le lahko vtihotapite v dvorano E6 – ali pa nam pišete na urednik@kulturnik.si. Veselimo se srečanja z vami!

Kulturnik Blog on March 17, 2016 07:48 PM

March 11, 2016

Girih Tiles for Interactive Islamic Designs


3D print and assemble your own classic Islamic-style artwork by using Girih tiles to build intricate woven strapwork!

The tiling pattern in the photo is rotationally symmetric. On the left are the basic colorful tile shapes. Towards the middle we have started to add the overlaid strapwork, which is completely determined by the tiles. On the right, we added gray mosaic tiles to obscure the original tiles and reveal the strapwork pattern.

Girih tiles are used in Islamic art and architecture to create intricate woven strapwork patterns. The underlying periodic patterns that create these designs are related to Penrose tilings and predate the formal mathematical discoveries of such tilings by at least 500 years.

Photo by Guy Sie

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 11, 2016 04:29 PM

March 08, 2016

Festivalska kondicija

Imate občutek, da je festivalov vedno več? Konec leta 2011 smo na Culture.si prvič objavili festivalski koledar za naslednje leto in mediji so v njem takoj prepoznali “festivalizacijo” oz. “festivalomanijo”. Na portalu imamo res članke o 238 mednarodno relevantnih festivalih (ki še zdaleč niso vsi, ki se dejansko odvijejo po celi Sloveniji), vendar se ti med seboj tako zelo razlikujejo, da jih ni mogoče odpraviti z očitkom o hiperprodukciji.

Zato se na uredništvu portalov Culture.si in Kulturnik vsako leto zagnano lotimo iskanja datumov za festivale v naslednjem koledarskem letu. In smo vedno znova soočeni z istima vprašanjema:

1) Kdaj je pravi čas za točne datume?

Novembra 2011 smo začeli intenzivno zbirati točne datume festivalov v 2012. Nekaj tednov smo klicarili organizatorje in slišali več zakulisnih zgodb kot točnih datumov. Redakcijo smo zaključili 13. decembra in koledar natisnili v obliki plakata kot napovednik prihajajoče sezone:

Plakat Festivali v Sloveniji 2012.

Plakat Festivali v Sloveniji 2012 (december 2011).

Nato smo celo leto sledili podatkom o festivalih in dopolnjevali manjkajoče datume v bazi oz. popravljali te, ki so se vmes spremenili. Organizatorji so kot najpogostejši razlog za negotovo načrtovanje navajali prepozne razpisne roke na ministrstvu za kulturo in v mestnih občinah. Tako torej izgleda dejanska časovnica festivalov v letu 2012:

Festivali v Sloveniji 2012 (januar 2013).

Festivali v Sloveniji 2012 (januar 2013).

2) Kje bomo našli točne datume?

Po tej izkušnji smo se odločili, da plakatov ne bomo več tiskali, pač pa vsako leto pripravimo interaktivno infografiko na portalu Culture.si. Podatke o točnih datumih vnašamo sproti, intenzivno akcijo pa izvedemo v začetku leta, za katerega pripravljamo časovnico. Ne moremo se pohvaliti z uspehom, saj minejo ure in ure preden podatke uspemo odkriti na spletnih mestih festivalov, na naslovnih slikah njihovih strani na facebooku in v drugih spletnih zakotjih. Izkazalo se je, da je telefonski klic še vedno najbolj zanesljiv in ekonomičen pristop.

Najmanj dve stotniji festivalov se torej borita za našo pozornost. Kako bomo izbrali te, ki nas zanimajo, in načrtovali našo udeležbo? Organizatorji nas na zahtevno nalogo pripravljajo že s svojimi spletišči – če se kot uporabniki nekako le uspemo na internetu prebiti do praktičnih informacij, ki jih potrebujemo, smo kondicijsko že kar dobro pripravljeni tudi za fizično turnejo po festivalski Sloveniji!

Festivali v Sloveniji 2016 (marec 2016).

Festivali v Sloveniji 2016 (marec 2016).

Ste opazili, da manjka datum vašega (priljubljenega) festivala? Prosimo, sporočite nam ga po e-pošti (culture@ljudmila.org) ali tviterju (@KulturnikSi, @CultureSi).

Kulturnik Blog on March 08, 2016 10:40 PM

The festival quest, 2016

Some days ago, the winter still trembling in its last dying breaths, a Culture.si editor embarked on a daring quest, one that led him to many a desolate corner of the World Wide Web. He went to gather the dates of the internationally-minded festivals due to happen in Slovenia in 2016.

All sorts of forgotten Facebook accounts and deserted web pages he met on his way, many of them frozen in motion, looking as if their maintainers had just left to get some coffee, but had never returned. Lifelessly, they now haunt the vast scrapyards of the Internet. The editor clicked onwards, his search leading him through the thick reeds of godforsaken tweets, desperately produced on a daily basis only to be spat out into nothingness. Occasionally he was getting swept into feeds of not really funny memes, shared by those quirky, mutant festival Facebook pages, hopelessly entangled with the shady tastes of the real people behind them. The editor thought sunny thoughts, gathered what data he could, and moved on, too often passing those unfortunate, no longer existing websites, kidnapped by adventurous Chinese enterprises that find stealing expired domains from obscure Slovenian festivals a somehow viable (if certainly very cyberpunk) economic activity.

Yet, the editor persisted.

He also searched amongst some more serious, well-groomed festival websites, whose design can be charmingly attractive. Luring him into their interactive environment, they choked his CPU with flash and interactivity. He scanned one site in particular, noticing the well-crafted logo, yet, found no date. Optimistically, he clicked the “About” section. Lots of introductory, well-conceived wisdom was contained there. He read it, possibly the only visitor of the site ever to venture that far. Still no date. He visited the “Programme” page. Alas, no date. But deeper and deeper he went, his trust in the producers carrying him forward … 

And voilà – harvested by either phone, mail or the social nets – here it is. The grand, reasonably comprehensive interactive infographic with dates, links and introductory articles of the upcoming festivals in Slovenia for the year 2016.

festivals

 

Anže Zorman

Culture.si on March 08, 2016 07:50 AM

February 29, 2016

PIFcamp 2015

PIFcamp is a temporary nomad hacker-base set in Slovenian nature, where art, technology and knowledge meet. During hands-on workshops, presentations, field trips, laboratory research and with the help from experienced local and international guests from different fields, the participants take active part in exploration and representation of climate, economic, ecological, technological, social, political, cultural, artistic and geopolitical changes and tensions of past, present and future Europe. In DIY, DIWO and DITO manner!

http://www.pif.camp

PIFcamp is a organized by Ljudmila Art and Science Laboratoy and Zavod Projekt Atol and is part of Changing Weathers project, with support from Ministry of Culture Republic of Slovenia and Creative Europe programme of European Union.

Video by Jure Lavrin and Tilen Sepič.

Cast: Ljudmila, Jure Lavrin and Tilen Sepic

Tags: #pifcamp

Ljudmila's Videos on February 29, 2016 11:21 AM

February 15, 2016

Slovenska kulturna tvitosfera

V ocean petstotih milijonov tvitov dnevno prispeva svoje kaplje tudi slovenska kultura. Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname, ki so odprti za javnost. Na sezname vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov, bendov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o […]
Kulturnik Blog on February 15, 2016 07:06 PM

Tviti na Kulturniku

Slovenska kultura na tviterju? Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname tviterašev. Nanje vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu. Kaj delamo s temi podatki? Tvite s področnih seznamov prikazujemo v gradnikih ob […]
Kulturnik Blog on February 15, 2016 06:52 PM

February 04, 2016

MENTal notes (pt1) – on meritocracy and music

The second edition of MENT Ljubljana – an international music showcase-cum-festival-cum-conference, further described here – started just yesterday in the city of Ljubljana. Since a lot of curious people from all over the world have been invited, the occasion has provided for some very funky interviews and discussions on the way that music-business systems and their various functions (among them – in a marginal way – also the Culture.si portal) work. An array of observations and mental notes were made, some of which will be touched upon in this and future blog posts.

3Feb-Komuna-Leyya-Ales-Rosa-6

One of the issues opened was that of meritocracy, which, in short, is the notion of a system that distributes “success” according to the merit of individuals. Supposedly, this model – which features equal opportunities for everyone involved as a necessary precondition – serves as a value in contemporary societies. It is, furthermore, also something deeply ingrained in the various musical mythologies. And yet – it seems that for a variety of reasons the music business has very little to do with it.

One reason I’ll focus upon here is geography. As the vast majority of “successful” music acts come from a certain small number of cities, aspiring artists from the vast majority of populations are obviously filtered out almost by default. Further down that road, these few urban areas (London, New York, Nashville, Berlin, etc.) host a complex network of industry ecosystems, which again work as a filter that is only marginally connected to music – of at least equal importance are factors like: knowing the right nodes of the network, having the psychological preconditions to internalise the specific behavioural codes of conduct, and (quite possibly accidentally) hooking up for a drink with the right person. So, if anything can be said about the music business, it’s not that it is not fair – it’s that its logic functions more along the lines of a murky, but managed, chaos.

Showcases such as MENT enter this situation in a rather funny (read: peculiar) way. Though they are (alongside music export offices) often lamented as a neo-liberal vehicle, one can also see them as an equal opportunity measure – as an old-school social democratic notion, if any. By congregating all sorts of industry peoples and artists, the showcases are in a way creating simulations of a metropolitan hub and are as such an artificial polygon for fast-forwarding the creation of personal networks.

They are also a recognition that the classical sociologist’s notion of Gemeinschaft, a system of social ties founded on traditional, charisma-based interactions, is in the end the guiding mechanism of the industry. So, if anything, this practice recognises that the “invisible hand” is definitely not an organising principle and that the market as such actually works rather poorly. To take this argument even further, the belief that the musician should deal purely with his art – and success will come along the way – is actually the one which is much more aligned with the neoliberal dogma of trusting the infallibility of the market. Funny that.

Anže Zorman

Culture.si on February 04, 2016 11:19 AM

December 31, 2015

Kulturnikovih petkrat top pet v 2015

Kulturnik je še mlad, novembra je komaj prilezel iz omare v Pritličje in vas vabi, da ga privzamete za svojega. V 2015 smo vsak dan dodajali nove vire in prizorišča, zato je težko presojati dejansko priljubljenost Kulturnikovih vsebin v koledarskem letu. A vendar so spodnje lestvice zanimive in tudi presenetljive! NOVICE, najbolj priljubljena področja: gledališče […]
Kulturnik Blog on December 31, 2015 12:22 PM

December 30, 2015

Time Displacement / Chemobrionic Garden

Time Displacement / Chemobrionic Garden
Durational performance | sound installation | open laboratory
By Robertina Šebjanič and Aleš Hieng - Zergon
Curated by Ida Hiršenfelder

Video documentation by Senad Toromanović.

more about the project:
http://robertina.net/time-displacement-chemobrionic-garden/

The project was first exhibited in December 2015 at the Aksioma Project Space in Ljubljana in production of Projekt Atol & LJUDMILA Art and Science Laboratory.

„In crystal we have a pure evidence of the existence of a formative life principle, and although in spite of everything we cannot understand the life of crystals – it is still a living being.” (Nikola Tesla, 1900)

Time Displacement / Chemobrionic Garden is an interactive generative chemical sound installation. The installation explores a relationship between hydrothermal chemistry, the passage of time, and sensory systems tracing changes outside of the human scale.

Artists created an installment comprised of several small chemical garden formations in a water glass (sodium metasilicate) solution, to provide an insight into research on the origin of life and on chemical processes.

The project’s theoretical background is based on a paper entitled From chemical gardens to chemobrionics, written and issued by a group of 21 distinguished scientists on 29 May 2015, a reiterating call for research into the principles of self-assembling structures, to produce – as they suggest – new insights into the origin of metabolism in Earth’s early geological periods.

The chemical reactions are monitored by cameras to detect changes in colour and in shape by means of a microcontrollers. The changes affect the code for live sound generation, and slowly work to alter the generative drone composition pervading the gallery space. It goes beyond the human perception of time. It calls for a perspective that considers multiple dimensions of temporal rhythms in space with slow modulation beyond the spectrum audible to the human ear.

The core proposition of this piece is to create a situation in which the growth of chemical structures takes the centre stage. The human expectations are put in the background in order to stimulate a state of altered listening in which one is exposed to the geological passage of time.

The antagonism between the human and the Earth’s processes is a direct result of anthropocentric perspective. In the age of anthropocene we need a radical shift in perspective if we are to survive as a species. Scientists are on a new quest to find in these abiotic formations the root of biotic protocells. In addition, Time Displacement poses a question of giving way to life by means of shifting ways of sensing. The question of the origin of life inevitably seeks to ask the question of finite nature of life forms themselves.

The colourful biomimetic morphologies of chemical gardens are a fascinating imitation of life. In the last few centuries, chemical gardens have progressed from being a counterfeit of biotic life to being the original; from childlike imitations of life to the sheer origin of life on Earth.

Cast: Robertina Sebjanic

Tags: Aleš Hieng - Zergon, Time Displacement, Robertina Šebjanič, Chemobrionic Garden, Ida Hiršenfelder, Projekt Atol, LJUDMILA and Anthropocene

Robertina's videos on December 30, 2015 12:37 PM

December 13, 2015

Getting a clearer picture (and a better sound)

23375247160_4b0e979c6a_o

Since 2013, the creators of the Internet portal Culture.si at Ljudmila Laboratory have been running a cousin project called Kulturnik, which had its official launch at the end of this November. Though in some important ways akin to Culture.si, it is of a decidedly more general nature. Kulturnik is a tool that aggregates a significant portion of original cultural and arts-related web content in Slovenian language. In fact, it is extraordinarily comprehensive and quite possibly covers (or will soon cover) most of the Slovenian language-based Internet databases, news sources and actual events that in one way or another deal with culture.

Kulturnik has just received the Netko award for the best Slovenian digital media endeavour in the year 2015. By extension, Culture.si can proudly claim the prize as well, as the two projects are closely intertwined. Through its vault of articles, Culture.si provides Kulturnik with info on venues and their locations as well as contacts and social media profiles and is also one of the sources from which the Kulturnik (meta)search engine gathers referential articles. Both share a common editorial and development team, thus pooling skills, knowledge, ideas and many a wry joke. And, last but not least, they are tied together by a common agenda*.

An astounding wealth of credible databases on Slovenian culture exist on the web, with most of them one way or another funded through public means. Yet, many of these rich databases were built without a proper understanding of the concept of public domain, using digital solutions that do not adhere to the principles of open source and inter-operability. Thus, although information was accessible, it was accessible in a quite disorderly and disconnected ecosystem of data. Consequently, a lot of tedious work and fine-tuning was demanded for Kulturnik’s search engine to give a reasonably coherent picture of the data available out of the amorphous mass of content.

Creating an oasis of moderate orderliness

Even if on its surface Kulturnik is but a neutral aggregator, its conception and day-to-day running recurrently imply all sorts of conscious processing, identifying, grouping and categorising of data. As such, Kulturnik is quite similar to the Culture.si portal in its goal to … well, make some sense out of the chaotic, inconclusive, unfiltered, fragmentary and unauthorised data floating around.

Besides functioning as tools for producing and providing information, Culture.si and Kulturnik are also systematic archives with a built-in capability to track data and subsequent changes to it. The incredible richness of cultural artefacts and the plethora of institutions, practices, histories, communication outlets and production vehicles is now here to stay – all in one place, and not dispersed throughout thousands of Google search pages and private digital gardens. Where Kulturnik and Culture.si also meet is in defying the murky pervasiveness of the “now” and in challenging the impenetrable polycentric feed of the web – and consequently, providing a more nuanced and diverse image of culture on the Slovenian web. Which, it must be said, is richer than we could have ever imagined.

We see this as a just cause and with the full awareness of the enterprise being but a drop in the ocean … the award is well deserved.

 

Text: Anže Zorman; photo by Matej Švarc

* More on the digital agenda of Kulturnik & Culture.si can be found here.

Culture.si on December 13, 2015 05:23 PM

November 27, 2015

Ime česa je Kulturnik?

Kulturnik, spletni portal za boljšo orientacijo po slovenski kulturi, smo pri Ljudmili postavili na splet že pred časom. Pred parimi dnevi smo na Kavi s Kulturnikom v Pritličju z njim tudi v živo seznanili javnost in ta dogodek naslovili z nečim prijetneje dišečim kot zgolj z vabilom na tiskovno konferenco, tem hecnim prežitkom dobe analognih medijev. A ta naslov meri tudi širše, namiguje ravno na […]
Kulturnik Blog on November 27, 2015 12:43 PM

November 13, 2015

Maks Fabiani – The architect, town planner and thinker on the crossroads of histories

Not only did he live for almost a century, the architect and urbanist Maks Fabiani led an extremely eventful life that was deeply and curiously imbued with the myriad social, political and aesthetic contexts of his times. Having been born into the multinational Austro-Hungarian Empire in 1865, he emerged into a society marked by rapid demographic expansion, by intense industrialisation and urbanisation and also by the distinctively modernist faith in science and progress. He saw the empire dissolve, world wars unfold and new nations rise. All in all, lots of stuff happened during his lifetime.

Though born in Štanjel, a village in the hilly provincial backyard of the empire, Fabiani nevertheless tapped into this history that was just unfolding. He left his mark in academia and together with the famed architect Otto Wagner co-wrote the much acclaimed book Modern Architecture (first published in 1896 and now freely available on-line). He frequented the wealthy circles of the Viennese aristocracy and bourgeoisie and acted as a personal advisor on arts and architecture to Franz Ferdinand, heir presumptive to the Austro-Hungarian throne. Supposedly, he advised him not to go to Sarajevo, a hunch that world history proved to be valid. He also repeatedly met with the fascist leader Benito Mussolini and rather fully endorsed the fascist regime, which, as world histories go, was a somewhat less valid idea. Yet, a significant part of his career was also dedicated to the bucolic rural area around the Štanjel village and as the appointed mayor he managed small village affairs there. 

He also fired Adolf Hitler from Otto Wagner’s studio, made plans for building a Da Vinci-esqe flying machine and somehow persuaded the Italian army to finance the prototype.

800px-Urania-Wien-1910

Fabiani’s creation from 1910, the palace Urania in Vienna.

As his architectural and urban planning work left a strong mark in the empire’s metropolises like Vienna and Trieste, as his legacy is widely dispersed, reaching from the coastal Croatian city of Opatija to the Polish town of Bielsko Biala, and as it still strongly defines the urban landscape of the Slovenian capital Ljubljana, the 150th anniversary of this remarkable person’s birth is being commemorated with a project called The Year of Maks Fabiani. This was initiated by the Municipality of Ljubljana with a number of institutions joining in; notably, the Maks Fabiani Foundation and the Museum of Architecture and Design offered their knowledge and expertise.

Dozens of events in Ljubljana, Nova Gorica, Trieste, Štanjel and elsewhere took place throughout this past year. For example, the Maks Fabiani Award (given by the Slovene Association of Urban and Space Planners) was bestowed in November in the Lojze Spacal Gallery to the most exceptional projects of spatial planning undertaken in Slovenia, Italy, Austria, Hungary or Croatia in the last decade. Meanwhile in Vienna, the Architekturzentrum Wien hosted the exhibition Max Fabiani, Architekt der Monarchie until the end of November 2015. 

To sum it up, Fabiani was a remarkable person living through remarkable times and leaving a remarkable legacy. Some of the related sources at Culture.si are listed at our Fabiani Heritage page, with a semi-comprehensive biography available here.

Culture.si on November 13, 2015 03:07 PM

November 04, 2015

Kava s Kulturnikom v Pritličju

Prisrčno vabljeni na predstavitev portala Kulturnik, novinarsko konferenco in na kavo v Pritličje, 24. novembra 2015 ob 11. uri. Kulturnik je spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Na enem mestu lahko hitro in enostavno pokukate v sicer težje dostopno digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in ste na tekočem z […]
Kulturnik Blog on November 04, 2015 07:35 AM

October 30, 2015

walking stegosaurus


3D printed "walking stegosaurus".

https://youtu.be/gNn6NK4x0Wg

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 30, 2015 10:18 AM

October 26, 2015

...bird...


...bird...

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 26, 2015 10:55 AM

October 23, 2015

Bug Bot 2


Made a bigger, badder brother to my original Bug Bot (http://www.thingiverse.com/thing:1065468) with some design improvements to make it easier for little hands to assemble:

+Built in battery case (I will upload as a separate piece in upcoming days)
--Using metal zip tie idea** from original Bug Bot, the contacts are extremely easy to make.
--Jumper cable cutouts at all battery contacts for solderless connections. The battery pressing up against it gives enough resistance to hold jumpers in.
--Easy to add ON/OFF switch with 2 small screws and a small piece of metal zip tie. (OR, you can place a jumper between the two batteries for constant power.)

+Bug shaped base/body

+Larger area for vibration motor.

NOTE: I am aware that spiders have 8 legs versus 6 (hence the name "BUG Bot" and not "Spider Bot.") I experimented with 8 legs and found it to be a more difficult setup than 6 (especially for little hands.) If you want to make it more accurate, you can easily drill two more holes. Happy building and good luck!

**I don't work or sell the metal zip ties, just sharing a cool idea I had that worked better than I had expected :-)

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 23, 2015 03:24 AM

October 13, 2015

Culture Online – Beyond Commercial Algorithms. A Case from Slovenia

Ljudmila_in_lights

Ljudmila Art & Science Laboratory has been active for over 20 years as an open-access digital media laboratory, new media art producer and a learning hub. Its activities are rooted in the principles of open source, open access, DIY and DIWO. The lab also has wide experience with information/data exchange in arts and culture. Ljudmila develops and operates the Slovenian culture portals Culture.si (in English) and Kulturnik.si (in Slovene), commissioned by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia in 2009/2010. Each has been conceived according to the problems & goals it addresses: Culture.si runs on the semantic MediaWiki, for Kulturnik, however, an original metasearch engine was developed.

Audience benefits

The users of Kulturnik.si benefit from online culture sources in one place. No accounts, no liking and no friending are needed before accessing the information. The portals inform the potential audiences of the wealth that is already there, ready to be discovered, explored, followed, consumed, reused or acted upon. Unlike most of the current, almost too convenient commercial platforms, Kulturnik.si and Culture.si are not walled gardens. We have created a flat, shared information space, juxtaposing the small or marginalised in the same space as mainstream and established sources. They boost visibility of open web content and metadata. This not only gives a voice to everyone, it also enables new discussions and contextualisations, leading to greater citizen engagement.

Culture.si and Kulturnik.si: a distinctive production model with an agenda

The collaboration between the Ministry of Culture and a not-for-profit artist-run NGO has resulted in a well-managed national-level programme of online presence for Slovenian art, culture and heritage in Slovene and English languages. Our approach has been a bit different than it usually is when national culture is in question: less glossy and representational, but more useful, in-depth and practice driven, covering also non-iconic and fringe content along with the mainstream. The Creative Commons licences are no longer merely an alternative, but have been widely embraced by the cultural institutions. In our case, they cater easy reuse without payment but under reasonable conditions, and boost good media coverage of Slovenian artists.

Another distinct feature in our case is a tight, well-informed interdisciplinary team working on the portals, where editors, writers and programmers work under one roof, many of whom also wear multiple hats in the cultural sphere and bring their experiences as artists, journalists and producers to the table.

In 2013 Ljudmila Art & Science Laboratory took part in a national discussion set off by the Digital Agenda in the Field of Culture. We successfully collaborated with the National and University Library, the Archives of the Republic of Slovenia and other stakeholders. This collaboration resulted in the national Digitisation Guidelines – Cultural Heritage Long-term Preservation and Access (in Slovenian), a document endorsed by the Slovenian Ministry of Culture.

Pitfalls of the online environment

Not all of the commonly used protocols are interoperability-friendly. The RSS works fine, but the events databases are still critical as many a producer has migrated to social platforms and has thus lost control of his/her organisation’s data. Also, the search function is by necessity dependant on our custom built scrapers instead of using the potential of Open Search protocols. We miss brothers-in-arms; people networking for common formats!

Digitisation has almost become an euphemism for privatisation. The access to public digitised resources is restrained by giving technical or copyright reasons and excuses. This means that local, non-iconic works, modern and contemporary art(ists) lose visibility. The loss of open public access by cultural providers outsourcing communication and content to big social networks, walled gardens which are closed by default, have privacy problems and build a bubble around each user. Social networks are good for marketing but extremely bad at memory! Europeana is a good example though, as it has boosted the visibility of digitised national heritage archives, tying them into one open web system, but it lacks the “living culture” that the Europeans are creating and experiencing now!

Outlooks?

How about “Kulturnik” for Europe, in English? Is there a pan-European meta-editor team on the horizon? Imagine arts and culture beyond commercial algorithms!

 

Written by the Culture.si & Kulturnik.si team for the Council of Europe Platform Exchange on Culture and Digitisation (an excerpt)

Culture.si on October 13, 2015 09:31 PM

October 10, 2015

Raspberry Pi Touchscreen Stand


I needed a little stand to hold my Raspberry Pi Touchscreen on my desk while I'm working on software for it. You need to print two of the legs. It needs four M3 screws to attach the them. M3x10mm screws will work but M3x12mm with a washer works even better. I printed mine with 20% infill.

This is for the 7" touchscreen made by the Raspberry Pi Foundation. https://www.raspberrypi.org/blog/the-eagerly-awaited-raspberry-pi-display/

[UPDATE 2016-03-27]
I noticed recently the glass on my touchscreen had slid down out of alignment with display underneath. It appears over time the heat of the display backlight causes the double stick tape between the glass and display to soften. If unsupported the glass begins to slide down. Mine had moved down about 5mm. To address this problem I uploaded a new version of the stand that has a lip for the glass to rest on and prevent this. I was able to push the glass back into place with the help of a heat gun. Also included in this update is a version with a notch cutout to allow for USB powering of the display.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 10, 2015 03:23 PM

September 30, 2015

Come autumn, the festival fever subsides

According to the interactive infographic on how Slovenian festivals are dispersed throughout the year, we can now make a rather qualified announcement that the festive season is (finally) about to be over. Culture is once again blissfully sliding into the blandness of the everyday, and most of the 217 active festivals in our database have already happened for 2015.

fest3

Also, the Culture.si editorship is now more or less done with compiling the data on festivals, an enterprise onto which we have put our focus this past summer. Though finding that total comprehensiveness is a desperately futile endeavour (rather similar to an infinite whack-a-mole game), we’re at the moment reasonably content with the current state of affairs.

As the Culture.si portal is foremost focused on the international audience, the primary criteria for including a festival into our listing is an internationally-minded programme. Yet, as we nevertheless wished for a broader picture of Slovenian culture to emerge, this did feel a bit unsatisfactory and so some additional entries have been included. Admittedly, these exceptions were chosen on a somewhat arbitrary assessment of either their historical prominence or just plain contemporary impact (naturally, we stand to be corrected or challenged here). Thus you can find in the list a few of the more prominent folk pop music festivals (Števerjan Festival, Ptuj Festival, Slovenian Polka and Waltz Festival, Avsenik Festival) listed alongiside the already diverse package with the likes of Beer and Flower FestivalClub Marathon, Kurentovanje, the Slovene Advertising Festival and the Škofja Loka Passion Play.

Festival Pivo in cvetje 2013, prvi dan

This colourful mélange brings into askance the definition or at least the borders of the concept of a festival. The burgeoning meta-festival landscape (which spans from culture studies musings and a whole statistical sub-genre to tons of EU-funded papers and guidelines) is not very forthcoming on this, but annual (or bi-tri-ennial) repetition works reasonably well as a starting point. Be it a graphic biennial, a showcase, a tradition manifestation or a good old party-in-the-mud type of thing, if it quacks, it’s a duck. Yet, even if barks but calls itself a duck (like regular programme cycles claiming to be festivals), well, then it’s a duck as well.

It seems that the festival does not actually stand for any particular mode of culture production; rather it is a semantic fishnet that helps to catch the countless and unaccountable freelancing forms through which arts and culture perform their daily strivings for attention, recognition, funds, space, originality, survival, history, and – obviously – very often also the summer sun.

Anže Zorman

Culture.si on September 30, 2015 05:48 PM

September 05, 2015

Yogi People


Yogi minimalist figurines in various Yoga. Positions, poses include Downward Dog, Vrksasana, Cobra and Warrior.

No need for support parts.
The Warrior needs assembling & mat.
The Vrksasana needs assembling & mat.

©
LJUDMILA's Favorite Things on September 05, 2015 05:02 PM

September 02, 2015

Smart Creativity, Smart Democracy

576px-Laibach_-_09

The old-school democracy is gone and the role of culture in our societies is “under construction“. The migration of art, culture and heritage to a digital environment has become universal and omnipresent. Cultural workers, institutions and producers have to cope with a new realm where commercial algorithms, cookie directive, privatisation of cultural databases, copyright issues, and such shape a great deal of their scope.

The 2nd Council of Europe Platform Exchange on Culture and Digitisation will take place on Saturday, 5 September 2015 during the Ars Electronica Festival in Linz. The conference will challenge the technocratic view on digitised culture and promote the concept of “Internet of Citizens“.

One of the speakers at the innovators’ panel will be Luka Frelih from the Ljudmila Art & Science Laboratory in Ljubljana. The team has developed the Culture.si & Kulturnik portals for the Slovenian Ministry of Culture. They are based on open source platforms, open licences and interoperability. Luka will share our experience and will dare to propose a concrete, paneuropean project. Stay tuned!

Alenka Pirman

 

Related reading: Brothers in digital arms, a Slovenian take on the digitisation of culture in the light of the Recommendation on the digitisation and online accessibility of cultural material and digital preservation./EC on the reuse of public sector information.

 

Culture.si on September 02, 2015 04:15 PM

August 19, 2015

Strictly Analog Ljubljana #3

Festival Strictly Analog Ljubljana #3 Strictly in the dark

May 30th – June 1st 2015 @ Cirkulacija 2 at Tobačna & Streets of Ljubljana

The third edition of the Strictly Analog Ljubljana moved away from the cold winter weather and joined forces with the Lighting Guerrilla festival. Instead of a one-day event the comprehensive audio-visual experience stretched into a three-day festival event with public interventions, AV performances and workshops of local and foreign artists.
Audiovisual performances by: Michael Bosanko (light graffiti), Claudia Reh (projections) & Saša Spačal and Simon Bergoč (sound), Cirkulacija 2 (social interactions); Lenka Đorojević, Lina Rica, Maja Burja, Staš Vrenko and Saša Spačal: Pile (AV performance); Dewi de Vree and Neja Tomšič: Ground (AV performance), Casperelectronics (AV performance) and RaumZeitPiraten (AV walk).

Production: Ljudmila, Art and Science Laboratory, Projekt Atol Institute & Forum Ljubljana
http://wiki.ljudmila.org/Festival_Strictly_Analog_2015

Cast: Ljudmila and Tilen Sepic

Tags: analogue, audiovisual, ljudmila and strictly analog festival

Ljudmila's Videos on August 19, 2015 01:32 PM

August 13, 2015

Dremel wheel protector


A protective cover for thin Dremel and similar cut-off grinding wheels.

Update
I did a remix http://www.thingiverse.com/thing:1010900

Update 9-15
Another remix. This one has a screw-on cap.
It's probably finished but is marked a "Work in Progress" http://www.thingiverse.com/thing:1036486

©
LJUDMILA's Favorite Things on August 13, 2015 09:19 AM

May 14, 2015

Bongo Tie Rubber Band Cable Fastener


This is a replica of the popular Bongo Tie rubber band fastener for holding things together, just add a rubber band! These are also great for attaching a cable to a pole or two long or bulky objects together.

It's a few millimeters shorter than the original but this makes it more stable to print and fits better with normal sized rubber bands. I may add a different sizes in the future.

May 04, 2015

Aurelia 1+Hz / proto viva sonification

Aurelia 1+Hz / proto viva sonification - a short extract of the 20 min of audio ­ visual performance at Le Cube - Centre de création numérique, Paris France, February 2015

http://robertina.net/aurelia-1hz-proto-viva-sonification/

vimeo.com/159648215

Concept and realisation: Robertina Šebjanič
Programming and consultancy: Slavko Glamočanin
coordination & curating: Natacha Seignolles (DécaLab)
curating advisor: Annick Bureaud
co ­- production: DécaLab and Le Cube ­- Centre de création numérique, Paris France, February 2015
video recording and editing by François Hebras

The sound performance features sound transmitted live as generated by Aurelia Aurita ­jellyfish. Mixed with the sound recordings, an archive of time reminiscence, collected during the time of the sonification experiments with jellyfish at project development during Portizmir#3 ­by Deep Blue team (art/science research). Both the field recording and the live sound establish a new soundscape. All together assembles into an immersive – sonic­ – visual experience.

The most substantial aims of the Aurelia 1+Hz / proto viva sonification project are to explore the phenomena of interspecies communication, sonification of the environment and the acoustic of the space that surrounded’s living creatures. From the preceding it is clear that many sea animals use sound in a variety of ways.

Aurelia 1+Hz / proto viva sonification is an interactive performance that explores the phenomena of interspecies’ communication. It features live transmitted sound generated by Aurelia Aurita jellyfish and performer. Sound loops containing recordings of jellyfish in closed environment and prerecorded sonic experiments from the sea are mixed in generative score which is assembled into immersive sonic and visual experience.

For over 500 hundred million years jellyfish have been pulsating in the world’s oceans and seas. Nowadays, amidst the immense environmental changes, their numbers are rapidly growing. Jellyfish are one of the rare organisms that seem perfectly suited for the Anthropocene era. The current 6th Mass Extinction may not apply to them. There are several species of jellies (some of them immortal), however, it is not established (yet) how they communicate? Do they smell each other? Do they hear? Do they feel vibration?

Aurelia Aurita has rudimentary sensory nerves at the base of its tentacles which allows it to perceive light, smell and orientation. Its gravity receptors (calcium crystals) are the same as with humans’ inner ear. The relationship between human and animal is a key to better understanding of natural environment. Humans have massive impact on other species and thus it is crucial to decode what they signal us and how they see us.

Cast: Robertina Sebjanic

Tags: sonification, jellyfish, robertina sebjanic, slavko glamočanin, a-v performance, immersive, sonic, Le Cube, DécaLab, jellyfish art and Anthropocene

May 03, 2015

Aurelia1+Hz / proto viva generator

http://robertina.net/aurelia-1hz/

video about the research and development of the opus Aurelia 1+Hz: vimeo.com/159648215

Aurelia 1+Hz project is divided in two parts; the performance Aurelia 1+Hz / proto viva sonification looks into a new critical redefinition of social values and new attitude towards cohabitation of interspecies while the installation Aurelia 1+Hz / proto viva generator deals with the biopolicy of prolonging life.

Aurelia 1+Hz / proto viva generator is an installation that addresses possible coexistence of humans, animals and machines. The project uses living organisms to process “aliveness” of a simple robotic machine. The installation addresses two entities – jellyfish and robot – separated, but if they merged into one, causing new biocybernetic organism to occur, would they be able to live eternal life?

Context and inspiration:
In the era of the Sixth Extinction of species, after pulsating through the world’s seas and oceans for over 500 million years without ever being endangered, the jellyfish are the perfect evolutional archive, showing us potential moves the future might make. The eternity of the jellyfish – some are even immortal as a species – has been fueling even the most ancient human thoughts on eternal life, on the mythical search for the fountain of youth and on immortality.
Improved living conditions in a technologically advanced world enable us to lead a significantly longer life than in the past. But how long is long enough? The answer to this question appears to be in the hands of the cosmetic and pharmaceutical industries, which use the powers of biopolitics and capital to divide our society into those who are able to prolong their life, and into those who are merely trying to survive. The historical tactics of civilizations trying to ensure their cultural immortality are today contrasted by the biotechnological possibilities of actually designing and controlling life, demanding a new, critical redefinition of social values.

Concept and realization_ Robertina Šebjanič
Programming and consultancy_ Slavko Glamočanin
Mechanical part development and consultancy_ Miha Presker
Care of biological part _ Kristijan Tkalec
Consultancy_ prof. dr. Alenka Malej, Marine biology station Piran, Slovenia

Exhibition _ Gallery Kapelica Ljubljana, Slovenia
[30. October – 19 November, 2014]

co-production: Gallery Kapelica and Zavod Praksa, 2014

camera_Senad Toromanović
editing_Robertina Šebjanič

The project is supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia and the Municipality of Ljubljana Department for Culture

Cast: Robertina Sebjanic

Tags: jellyfish, aurelia aurita, animals, machines, robertina, sebjanic, miha presker, slavko glamočanin, galerija kapelica and Anthropocene

April 17, 2015

https://youtube.com/devicesupport

https://youtube.com/devicesupport http://m.youtube.com
Views: 33518054
0 ratings
Time: 03:56 More in Howto & Style
Oxiigen's videos on April 17, 2015 03:23 PM

April 09, 2015

Some good philosophy, with a twist.


Now, you too can own a historic piece of visual theory!
Wowza, the simulacra never smelled quite as much of hot plastic ever before!

Get your's before the aura on this one of a kind piece fades!

©
LJUDMILA's Favorite Things on April 09, 2015 04:09 AM

March 09, 2015

20150309

From: artepakt
Views: 14
2 ratings
Time: 04:28 More in Science & Technology
Artepakt on March 09, 2015 09:38 PM

March 05, 2015

20150305

From: artepakt
Views: 26
1 ratings
Time: 10:45 More in Science & Technology
Artepakt on March 05, 2015 02:19 PM

February 02, 2015

20150202

http://www.tfcbooks.com/patents/1329559.htm http://www.pendulum-lever.com/theory-maths.html.
From: artepakt
Views: 27
3 ratings
Time: 01:45 More in Science & Technology
Artepakt on February 02, 2015 04:02 AM

20150202

http://monomikisdoodledump.blogspot.com.
From: artepakt
Views: 21
2 ratings
Time: 05:01 More in Science & Technology
Artepakt on February 02, 2015 12:46 AM

January 23, 2015

Strictly Analog Ljubljana #2

Festival Strictly Analog Ljubljana #2

AV performances, talks and workshops on not so strictly analogue technologies.
13th December 2014 @ Poligon Creative Centre, Tobačna 5, Ljubljana

Audiovisual performances by: Tilen Sepič & Luka Bernetič, Gernot Tutner + Vesna Krebs & Borut Kumperščak, OchoReSotto + Regolith, Niplodok + Kaja & Lea
Music by: Tilen Sepič & Luka Bernetič, Gernot Tutner, Regolith, Niplodok

Production: Ljudmila, Art and Science Laboratory
http://wiki.ljudmila.org/Strictly_Analog_Festival_2014

Cast: Ljudmila and Tilen Sepic

Tags: analogue, audiovisual, ljudmila and strictly analog festival

Ljudmila's Videos on January 23, 2015 01:55 PM

January 22, 2015

Starriost in Bosnia and herzegovina


Starriost in Bosnia and herzegovina

One of the YOKOSO JAPAN 2020 Diolama
http://www.tokyovirtualworld.com/10-yokoso-japan

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 22, 2015 11:43 PM

January 17, 2015

20150117

From: artepakt
Views: 21
2 ratings
Time: 02:06 More in Science & Technology
Artepakt on January 17, 2015 02:21 AM

January 15, 2015

20150115

I created this video with the youtube Video Editor (http://www.youtube.com/editor)
From: artepakt
Views: 24
2 ratings
Time: 03:23 More in Science & Technology
Artepakt on January 15, 2015 12:13 AM

January 14, 2015

20150115

From: oxiigen
Views: 0
0 ratings
Time: 00:26 More in Education
Oxiigen's videos on January 14, 2015 11:17 PM

January 04, 2015

Tomos logo


Tomos moped logo (fi50 mm)

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 04, 2015 11:17 AM

November 27, 2014

AKAI APC Key 25


Keyboard AKAI APC Key 25. with more or less precise measures. I used photos and physical model to get proper measures, so it's not totally accurate, but close enough i guess..

http://www.akaipro.com/product/apc-key-25

©
LJUDMILA's Favorite Things on November 27, 2014 03:32 PM

October 26, 2014

Biba


Small image of four-legged animal using only one servo motor. The legs have to be adjusted with a little heating, such that the total weight is in balance. Housing for the battery is double for 2 x AAA size, which is also the holder for PCB.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 26, 2014 10:05 AM

October 14, 2014

Reconstruction of the Divje babe bone flute


This is based on a reconstruction of a 36,000 year old bone flute found at the Divje babe I cave site in Slovenia. This 3D-printable version was created based on the work of archeologist Ivan Turk. The figures used to trace the flute's shape are from Chapter 15 of "Origins of Music" (©2000 MIT Press).
I tried to copy the shape of the flute as closely as possible, and ended up with a flute that is pretty difficult for me to play, though I'm not a professional player. I have at times managed to play several notes with it. (You can find videos of the reconstruction made by Ivan Turk et. al. being played by a professional player.) It's basically an edge-blown flute with a diatonic scale, with the opening covered for some notes.
Please iterate on the design or comment on how this flute can be made more accurate and/or easier to play.
Flute image and figure source:
Kunej, D., & Turk, I. (2000). New Perspectives on the Beginnings of Music: Archeological and Musicological Analysis of a Middle Paleolithic Bone "Flute" In N. Walin, B. Merker, & S. Brown (Eds.), The Origins of Music (pp. 235-268). Cambridge: The MIT Press.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 14, 2014 04:59 PM

September 19, 2014

Parametric Cherry MX/Alps Keycap for Mechanical Keyboards


KeyV2 is out!

This library is deprecated, and a new version has been released! please check it out here: KeyV2

Summary

I got halfway through making a parametric novelty keycap base before I realized there are decidedly few basic keycaps on the thingiverse website, so I took a detour to make a good one. This library has slowly grown to where you can generate keycaps in four different layouts in any length or height you desire! They are not quite drop-in replacements into existing keysets yet, but work great as a set, escape key, WASD cluster, top row, or as a base for an artisan.

Heavily modified from Kekstee's original Skull keycap to refactor, remove dxf files, add a dish, parameterize, and add a square keyswitch connector: https://github.com/kekstee/3dprint

Makerbot's customizer is great, but it's hard to zoom in and sluggish with spherical dishes, so you might be better served booting up OpenSCAD. Also, using OpenSCAD opens up a whole new level of customization! Due to the complexity of the key profiles things like dish depth, top skew, etc. can only be controlled from inside OpenSCAD. There are a lot of comments as to what things do so don't be afraid to dig around!

Features:

  • Many imitation key profiles supported! DCS, SA, DSA, and G20 for now. No OEM until I can find a good data sheet :(
  • Square Cherry key connector stem; easier to print. Circle and Alps available.
  • Stem inset now supported! allows you to print keys that will sit lower on the keyboard than before. you'll need to print with some kind of support.
  • Multiple dish types that affect the top and bottom, so keytop thickness is uniform throughout. Dishes are correctly created using a bit of trig, so they expand to arbitrary sized keycaps. Inverted dish types for spacebar / funky keyboards supported!
  • Keycaps can be arbitrarily wide or tall! note that for extra large keycaps you might need to turn up rounding on the dishes
  • Stabilizer supports! requires some digging for now, will add better support later

Experimental features:

  • Experimental ALPS compatibility!
  • Experimental rounded keycaps! Requires SCAD knowledge; replace key() with minkowski_key(). Will take FOREVER for anything with a dish due to polygons. G20 does not have a dish. results are pretty, but if you don't have a really good 3d printer you can safely skip.
  • Experimental ISO enter in the works. technically it is there, but it is the wrong size. you need to switch any use of shape_hull() for ISOEnterShapeHull(). I don't own any keyboards with it either so I have no idea if it actually fits or if it needs stabilizer holes (I assume so?) I just have keys I'm comparing it to from a grab bag.

Road to V2:

  • just need to do the customizer script now, with any luck we will be releasing soon
©
LJUDMILA's Favorite Things on September 19, 2014 03:42 AM

August 15, 2014

Sphero Landstrider #make5000


Behold the Sphero Landstrider! This accessory allows Sphero to walk about on his own 8 legs. This unique powertrain harnesses Sphero’s rotational motion and converts it into an elegant stride inspired by the Theo Jansen mechanism. Future versions of the Landstrider could include interchangeable gears for teaching young students the principles of mechanical advantage and general engineering skills. The powertrain could also be adapted to power other vehicles with wheels, tank treads, or even propel a boat. All rights reserved #make5000. http://youtu.be/Pf7Pm4YyCeg

©
LJUDMILA's Favorite Things on August 15, 2014 12:48 AM

July 17, 2014

How to make a Theremidi Orchestra?

Theremidi Orchestra workshop @Piksel Festival, Bergen 2013

http://wiki.ljudmila.org/Theremidi_Orchestra

Cast: Ljudmila

Tags: theremidi orchestra, ljudmila and piksel

Ljudmila's Videos on July 17, 2014 08:54 AM

July 02, 2014

DIY Raspberry Pi Gameboy


https://www.youtube.com/watch?v=EPTp6WSrC6c
Celebrate the 20th anniversary of that classic gaming device by building your own with 3D printing and DIY electronics from adafruit.

The 3D printed enclosure will house all the components and you can print it in your favorite color.

We'll hack this classic gaming controller and reuse the printed circuit board, buttons and elastomer gaskets.

Find out how to assemble and program this project by checking out the guide on The Adafruit Learning System.

You can get the all parts for this build from Adafruit.

Edit and modify the original solids on 123D Design.

©
LJUDMILA's Favorite Things on July 02, 2014 06:31 PM

June 27, 2014

May 01, 2014

40 Penny Analog Sustain -- Key Weight for Musical Keyboards


http://youtu.be/pXr88odnABM

This is my first 3D design and one of my first prints on my Printrbot Simple Metal. It's a weight designed to hold down musical keyboard keys for ambient, electronic, drone, and
experimental music. When you need more than 10 fingers, reach for one of these.
Print the two parts, fill with 40 pennies, snap the pieces together, and voila! This should be heavy enough to hold down even heavily-weighted keys. I designed it with ramps on the side panels to help balance it on the smaller ebony keys. All sides can be used as the press-down side. Please let me know your experiences!

I'm including two versions for download -- one with the Circuit Benders' Ball logo and one without. Feel free to customize with your festival, band or company name.

April 11, 2014

X-Wing smartphone holder (OS)


Smartphone holder, flexible to hold many different phone sizes. It is compatible with OpenStructure ecosystem.

use the force, luke

Examples; as "tripod" (with copper wire, used for legs):

  • shooting still video, similar as Joby tripods
  • video conferencing
  • in car use
  • attaching or hanging smartphone for using it as LED torch

Developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.
Designed by Tilen Sepič.

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 11, 2014 12:13 PM

April 09, 2014

Plečnik Horse Door Handle


This door handle is a 3D scanned and a bit remodelled replica of distinctive Pegasus door hook, designed by famous Slovene architect Jože Plečnik. This small part of Slovene national heritage is used to enter the Slovene National and University Library (NUK) in Ljubljana.

open sesame

Object was developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 09, 2014 02:16 PM

April 01, 2014

Dish Antenna Wall Hook


Multifunctional hanger, inspired by Ljudmila logo.
First part is dish and second is angle-adapter, easily installed with a long drill nail fastener.

Developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.
http://wiki.ljudmila.org/3De-Generik

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 01, 2014 12:08 PM

March 22, 2014

Open Source CT Scanner


Have you ever wondered what's inside of vegetables you don't intend to eat? Wished you could see through solid objects? Now you can begin to find answers. By harnessing the power of the atom, and using your advanced knowledge of medical imaging, radiology, physics, and nuclear safety, you too may be able to construct this nuclear powered desktop computed tomography (CT) scanner. And it's completely open source.

As featured in the MAKE Magazine Volume 38 Homebrew Section

For more information, documentation, photos, and source, please see:
http://www.tricorderproject.org/openct
https://github.com/tricorderproject/openct

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 22, 2014 05:57 AM

March 10, 2014

Strictly Analog Ljubljana

One day festival of audio-visual performances and lectures about not so obsolete strictly analogue technology.
14th December 2013 @Pop-up dom, Tobačna 5, Ljubljana, Slovenia

Performers: Roiiro & Zergon (Ljubljana/SI), VirageVisuals (Trieste/IT) + jesusonecstasy (Koper/SI), OchoReSotto (Graz/AT) and Izland (Izola/SI) + Yanoosh (SI)
Music by: Zergon, OchoReSotto, jesusonecstasy, Yanoosh
Production: Ljudmila, Pop-up Dom
More: http://wiki.ljudmila.org/Strictly_Analog_Festival

Cast: Ljudmila and Tilen Sepic

Tags: ljudmila and strictly analog festival

Ljudmila's Videos on March 10, 2014 05:38 PM

March 06, 2014

Amanda Ghassaei Walker


This is my 3D interpretation of Amanda's walker linkage system. I'm planing to do full scale model, but first I need a workable printed model.

Scale is 1:1 to Amanda's Mathematica's units. Her thesis on this subject can be found here: http://www.amandaghassaei.com/mechanical_walking_machine.html

This is first model and it is not (properly) walking yet. It's basically a proof of concept.

I'm allready working on a second model, just arhiving that one here.

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 06, 2014 11:47 AM

December 22, 2013

KULTURNIK.SI Promo Video

Promocijski video za projekt Kulturnik.si (Ljudmila)

Scenarij, režija: Žiga Aljaž, Žiga Artnak
Kamera, montaža: Urša Kastelic, Gregor Gobec
Tekstopiska: Irena Duša
Glasba: Borka - One Day Beat

Lokacije: Cankarjev dom, Križanke, Ljubljansko barje, Ljudmila, Metelkova mesto, MSUM, Narodna galerija, Stripburger, Tartinijev trg

Ljubljana, 2013

Cast: Ljudmila

Ljudmila's Videos on December 22, 2013 02:51 AM

December 18, 2013

Gesture controlled Sock Puppet


Meet Mr Sock!
Repurpose your old socks into puppets that can be hand-controlled using a Softkinetic/Creative 3D camera (no need to program anything!)

See Mr Sock in action: http://youtu.be/JexNW3Cr0Uc
Watch the assembling instructions: : http://youtu.be/xP5LqkUod_o
and this instructable on "how to control almost anything with a 3D camera" ... including Mr Sock!

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 18, 2013 11:55 AM

December 03, 2013

echo // a-v performance // Robertina Šebjanič - roiiro & Aleš Hieng - Zergon

echo 10-9
Audiovisual performance with ferrofluids, nanofluids and modular synths

http://robertina.net/echo/

http://wiki.ljudmila.org/Echo_10-9

The sonochemical a-v performance echo 10-9 takes place on the nano and micro scale. With a clear

analogue aesthetics it demonstrates the formal characteristics of materials, which are transformed in

real-time, creating ambiental audio-video landscapes.

The development of the echo 10-9 project is based on research and experiments with ferrofluids and oils

with the aim to create their own choreography in relation to magnetic fields and other physical and

chemical reactions, which are projected through DIY microscope set. The sound waves and movements

of the fluids are effecting and disturbing each other in a feedback loop. With their physical interventions,

the authors also stimulate the self-generated e.g. autopoetic chemical reactions on multiple levels,

influencing the sonic composition and choreography of the sounds and fluids.

The combination of physics and chemistry creates an immersive environment and reveals invisible fields

that create (auto)poetic effects with the sensory experience. By expanding the sensory specter the

performance challenges the question of perception and raises the notion of small-size (e.g. smaller than

human size) worlds with alternative laws of behaviour, co-existing on multiple levels – like an insight

into a new dimension giving the possibility to think the world in a different way.

Authors: Robertina Šebjanič and Aleš Hieng Zergon
Consultant: Ida Hiršenfelder
Special credits: Dr. Samuel Sanchez Ordonez and Marc R. Dusseiller
Coproduction: KIBLA and LJUDMILA
Slovenia, 2013

premiere of the performance echo 10-9 at Kiblix festival in Maribor 2013, video by Matej Kristovič (Kibla archive)

Cast: Robertina Sebjanic

Tags: roiiro, zergon, a-v performance, micro, nano, ferrofluids, ferrofluid and magnet

Robertina's videos on December 03, 2013 08:02 PM

November 18, 2013

Counting Body Parts


Counting can be really fun with these easy-to-print body parts. They are a big hit at a special needs school in Slovenia where we are using them since this spring.

The children like them much more than blank beans or beads and learn about their body and numbers at the same time. As you can see in the pictures we ask kids to put the correct number of objects on the dots next to each number.

We find using physical objects helps associate numbers to their symbols. A pair of feet, ears and a head are included, all sized appropriately for little hands to grab. We usually try to combine different topics in one lesson when teaching these children, as in this case the human body and counting.

Ears are half-size from the original, the head of doctor Oh is shrunk to 30%, both otherwise unchanged from the referenced sources. The foot was leveled and mirrored to make the pair. Not sure where it comes from, we tried searching for it but nothing came up. Use support to get better quality prints - only a very small amount is necessary at the bottom of feet and chin.

We hope you like them and will make more similar ones!

Nina (teacher) & Luka (printer)

©
LJUDMILA's Fabulous Things on November 18, 2013 09:31 PM

October 02, 2013

20131002

From: artepakt
Views: 38
2 ratings
Time: 00:21 More in Science & Technology
Artepakt on October 02, 2013 04:57 PM

September 15, 2013

20130915

From: artepakt
Views: 41
2 ratings
Time: 00:32 More in Science & Technology
Artepakt on September 15, 2013 02:01 PM

September 10, 2013

20130910

From: artepakt
Views: 149
3 ratings
Time: 01:53 More in Science & Technology
Artepakt on September 10, 2013 01:45 PM

September 02, 2013

20130902

From: artepakt
Views: 78
5 ratings
Time: 01:04 More in Autos & Vehicles
Artepakt on September 02, 2013 10:41 AM

May 20, 2013

May 15, 2013

Lightening Video @Ljudmila

We made this video in 5 minutes max for Pixelache // presentation of Jerneja Rebernak.
Make fun of us, we do :)

Cast: Ljudmila

Tags: ljudmila, Pixelache and LighteningVideo

Ljudmila's Videos on May 15, 2013 09:00 PM

March 31, 2013

20130331

From: artepakt
Views: 62
1 ratings
Time: 00:59 More in Autos & Vehicles
Artepakt on March 31, 2013 08:41 PM

March 18, 2013

March 05, 2013

20130305

From: artepakt
Views: 31
1 ratings
Time: 00:11 More in Autos & Vehicles
Artepakt on March 05, 2013 08:48 PM

March 04, 2013

LjudmilaLab: RT @jgyorkos: EU sponsored event in Ljubljana on @DigitalAgendaEU and Culture. Setup of e-content WGs. http://t.co/ehpBIU9KSB

LjudmilaLab: RT @jgyorkos: EU sponsored event in Ljubljana on @DigitalAgendaEU and Culture. Setup of e-content WGs. http://t.co/ehpBIU9KSB

March 02, 2013

LjudmilaLab: RT @squaresolid: #DIY #DIYelectronics print & remake minimum theremin, pcb print design from @JULIAN_ABRAHM http://t.co/I4kfcIgL6S

LjudmilaLab: RT @squaresolid: #DIY #DIYelectronics print & remake minimum theremin, pcb print design from @JULIAN_ABRAHM http://t.co/I4kfcIgL6S

March 01, 2013

LjudmilaLab: theoretical/practical/gender free/queer/tech/anti-normative workshop!! apply on delavnica@ljudmila.org http://t.co/TZlwnkorsj #reddawnsfest

LjudmilaLab: theoretical/practical/gender free/queer/tech/anti-normative workshop!! apply on delavnica@ljudmila.org http://t.co/TZlwnkorsj #reddawnsfest

February 28, 2013

LjudmilaLab: preparations for Red Dawns! #TheremidiOrchestra http://t.co/WssFk7hoUU @malinovc @SasaSpacal @roiiroiiro #ida http://t.co/RSuOvpE3a6

LjudmilaLab: preparations for Red Dawns! #TheremidiOrchestra http://t.co/WssFk7hoUU @malinovc @SasaSpacal @roiiroiiro #ida http://t.co/RSuOvpE3a6
LjudmilaLab @ Twitter on February 28, 2013 11:47 PM

LjudmilaLab: Call for Collaborators: Interactivos?'13 Tools for a Read-Write World http://t.co/AYUuRaIlY6 @medialabprado

LjudmilaLab: Call for Collaborators: Interactivos?'13 Tools for a Read-Write World http://t.co/AYUuRaIlY6 @medialabprado
LjudmilaLab @ Twitter on February 28, 2013 01:14 PM

February 27, 2013

LjudmilaLab: RT @ovtsa: Parteeeeeeey! http://t.co/Yzg1mgDEPv #wlanslo

LjudmilaLab: RT @ovtsa: Parteeeeeeey! http://t.co/Yzg1mgDEPv #wlanslo
LjudmilaLab @ Twitter on February 27, 2013 06:10 PM

February 26, 2013

LjudmilaLab: RT @CultureSi: Organizatorji festivalov! Sporočite nam datume za 2013 na culture@ljudmila.org! Festivalski koledar je zaenkrat tak: http ...

LjudmilaLab: RT @CultureSi: Organizatorji festivalov! Sporočite nam datume za 2013 na culture@ljudmila.org! Festivalski koledar je zaenkrat tak: http ...
LjudmilaLab @ Twitter on February 26, 2013 06:37 PM

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija online shop opening invitation – Blog – wlan slovenija #cake http://t.co/AfziMADekD

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija online shop opening invitation – Blog – wlan slovenija #cake http://t.co/AfziMADekD
LjudmilaLab @ Twitter on February 26, 2013 12:14 PM

February 25, 2013

LjudmilaLab: Wooohooo sunday night action at Ljudmila !! really nice :) http://t.co/b2gmp6IRAB #dancingwebsite

LjudmilaLab: Wooohooo sunday night action at Ljudmila !! really nice :) http://t.co/b2gmp6IRAB #dancingwebsite
LjudmilaLab @ Twitter on February 25, 2013 09:23 AM

February 19, 2013

LjudmilaLab: Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja ... @ikanic v svojem članku omenja tudi naš izdelek v razvoju! http://t.co/6I2dwzhv

LjudmilaLab: Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja ... @ikanic v svojem članku omenja tudi naš izdelek v razvoju! http://t.co/6I2dwzhv
LjudmilaLab @ Twitter on February 19, 2013 05:13 AM

February 16, 2013

LjudmilaLab: Sparks Called And They Want Their Ideas Back - a joyous plagiarist's tune: http://t.co/gVOd68b8 #intellectualproperty

LjudmilaLab: Sparks Called And They Want Their Ideas Back - a joyous plagiarist's tune: http://t.co/gVOd68b8 #intellectualproperty
LjudmilaLab @ Twitter on February 16, 2013 09:24 AM

February 08, 2013

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Pirate Bay documentary premieres tonight at #berlinale and online under CC. @tpb_afk http://t.co/0S4uEjFM #ccfilm

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Pirate Bay documentary premieres tonight at #berlinale and online under CC. @tpb_afk http://t.co/0S4uEjFM #ccfilm
LjudmilaLab @ Twitter on February 08, 2013 06:39 PM

LjudmilaLab: RT @laquadrature: [en][ZDNet] After ACTA, EU kicks off 'Licences for Europe' copyright reform http://t.co/QebyC9UD

LjudmilaLab: RT @laquadrature: [en][ZDNet] After ACTA, EU kicks off 'Licences for Europe' copyright reform http://t.co/QebyC9UD
LjudmilaLab @ Twitter on February 08, 2013 05:15 PM

February 07, 2013

LjudmilaLab: RIP. Skicirka za SKICO na Dunaju: http://t.co/wZp2tzAU http://t.co/XMmWLZfh

LjudmilaLab: RIP. Skicirka za SKICO na Dunaju: http://t.co/wZp2tzAU http://t.co/XMmWLZfh
LjudmilaLab @ Twitter on February 07, 2013 10:26 PM

LjudmilaLab: RT @intima: Slovenian Gov. reallocated the €10M subsidy initially earmarked for the art gallery http://t.co/IyH7ywze in favour of the mi ...

LjudmilaLab: RT @intima: Slovenian Gov. reallocated the €10M subsidy initially earmarked for the art gallery http://t.co/IyH7ywze in favour of the mi ...
LjudmilaLab @ Twitter on February 07, 2013 09:29 AM

February 06, 2013

LjudmilaLab: Interactivos?'12 Ljubljana project Mycophone will be shown on Device_art in Prague, 9-15 February!! http://t.co/K7mkdLH8

LjudmilaLab: Interactivos?'12 Ljubljana project Mycophone will be shown on Device_art in Prague, 9-15 February!! http://t.co/K7mkdLH8
LjudmilaLab @ Twitter on February 06, 2013 01:30 PM

February 05, 2013

Zbornik "Glasba in avtorska pravica" pri Studia Humanitatis

Avtorja S. Frith in L. Marshall v zborniku o avtorskih pravicah (SH, 2012, v prevodu I. Vidmarja, s spremno besedo I. Vidmarja in J. Vogrinca):

Vec na:

Spletna stran Studie Humanitatis

GEMA v Nemčiji dobiva konkurenco v obliki CC kolektivke

C3S is a collaborative effort to found a new and ground-breaking European collecting society for musical creators being build with themselves participating. C3S is intended to become a non-exclusive collective society to register musicians’ works outside of traditional schemes, released under Creative Commons non-commercial licences, but monetised in commercial use. More than that, C3S will offer registering works for commercial purpose released under other free licences as well, including those works released under no explicitly defined licences.

More:

preberi več

January 29, 2013

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Ste že prebrali prvo slovensko negativno utopijo? Anton Mahnič: Indija Komandija (1884) http://t.co/J23LTTBD

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Ste že prebrali prvo slovensko negativno utopijo? Anton Mahnič: Indija Komandija (1884) http://t.co/J23LTTBD

January 27, 2013

LjudmilaLab: RT @timsoos: V digitalni svet stopiclja tudi @knjiznicaNUK: letos bodo v arhiviranje vključili tudi tvite. Pohvalno! via @DELO_TW http:/ ...

LjudmilaLab: RT @timsoos: V digitalni svet stopiclja tudi @knjiznicaNUK: letos bodo v arhiviranje vključili tudi tvite. Pohvalno! via @DELO_TW http:/ ...

January 24, 2013

LjudmilaLab: V torek 29. januarja začnemo z dvomesečnim Blender 3D tečajem! Na delavnici je še nekaj prostih mest! http://t.co/as68sraB See you!

LjudmilaLab: V torek 29. januarja začnemo z dvomesečnim Blender 3D tečajem! Na delavnici je še nekaj prostih mest! http://t.co/as68sraB See you!

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Slovenija nima kulturnih centrov po vzoru ex-kolonialnih evangelizatorjev, ima pa SKICO! Podpiši izjavo proti ukini ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Slovenija nima kulturnih centrov po vzoru ex-kolonialnih evangelizatorjev, ima pa SKICO! Podpiši izjavo proti ukini ...

January 22, 2013

LjudmilaLab: RT @hruske: Urad za intelektualno lastnino bi rad spisal nacionalno strategijo razvoja intelektualne lastnine (brez vašega mnenja) https ...

LjudmilaLab: RT @hruske: Urad za intelektualno lastnino bi rad spisal nacionalno strategijo razvoja intelektualne lastnine (brez vašega mnenja) https ...

LjudmilaLab: RT @hackteria: #HackteriaLab 2013 Bangalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: #HackteriaLab 2013 Bangalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: HackteriaLab 2013 Bagalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: HackteriaLab 2013 Bagalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

January 17, 2013

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA, dokumentarne risbe z razstave na @LjudmilaLab. Riše: @RaccoonDude. http://t.co/WnwUHvI3 http://t.co/ ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA, dokumentarne risbe z razstave na @LjudmilaLab. Riše: @RaccoonDude. http://t.co/WnwUHvI3 http://t.co/ ...

January 15, 2013

Slo-Tech portal: vse od čipa do avtorskih pravic

Največji slovenski računalniški portal, že od leta 1999:

Slo-Tech portal

10. obletnica CC - vse najboljše!

Med 7. in 16. decembrom 2012 je potekalo praznovanje ob 10. obletnici Creative Commons, zabava še traja:

CC mix za 10 let

January 12, 2013

LjudmilaLab: RT @MajdaSirca: zarote, maščevanje,moč, slast, oblast, eros, biti-ne biti, preživeti,zblazneti, umakniti, zatreti...danes tudi v Drami. ...

LjudmilaLab: RT @MajdaSirca: zarote, maščevanje,moč, slast, oblast, eros, biti-ne biti, preživeti,zblazneti, umakniti, zatreti...danes tudi v Drami. ...

January 06, 2013

LjudmilaLab: RT @had: 40 Technology Predictions For The Next 150 Years [Infographic] http://t.co/GcgXzTr2

LjudmilaLab: RT @had: 40 Technology Predictions For The Next 150 Years [Infographic] http://t.co/GcgXzTr2

LjudmilaLab: RT @slavko321: The future is here:DD #robots #music #realisticheadnodding http://t.co/JMJWAlBE

LjudmilaLab: RT @slavko321: The future is here:DD #robots #music #realisticheadnodding http://t.co/JMJWAlBE

LjudmilaLab: RT @antirender: RT @lifepatch_: Dusjagr memperkenalkan sebuah mikrokontroler berukuran USB sederhana. http://t.co/nzrChV5d

LjudmilaLab: RT @antirender: RT @lifepatch_: Dusjagr memperkenalkan sebuah mikrokontroler berukuran USB sederhana. http://t.co/nzrChV5d

LjudmilaLab: RT @SpletnaMladina: Na protestih po vsej državi prostovoljno in samoiniciativno sodelujejo tudi glasbeniki. http://t.co/T18L2D93

LjudmilaLab: RT @SpletnaMladina: Na protestih po vsej državi prostovoljno in samoiniciativno sodelujejo tudi glasbeniki. http://t.co/T18L2D93

January 05, 2013

LjudmilaLab: #humalga Symposium, 8., 9. and 10. of January 2013 https://t.co/fjzMGRye http://t.co/ERN5525V

LjudmilaLab: #humalga Symposium, 8., 9. and 10. of January 2013 https://t.co/fjzMGRye http://t.co/ERN5525V

January 04, 2013

LjudmilaLab: Humalga simpozij / 8, 9 in 10 januar /vabljeni! http://t.co/Z4vta2xT

LjudmilaLab: Humalga simpozij / 8, 9 in 10 januar /vabljeni! http://t.co/Z4vta2xT

January 02, 2013

LjudmilaLab: RT @cyberwanderlust: Još jedan dan! Sad je January 03, 2013 at 12:01AM !

LjudmilaLab: RT @cyberwanderlust: Još jedan dan! Sad je January 03, 2013 at 12:01AM !

January 01, 2013

LjudmilaLab: RT @Mister_Robotics: The scientific method http://t.co/owPhd6LG

LjudmilaLab: RT @Mister_Robotics: The scientific method http://t.co/owPhd6LG

LjudmilaLab: .-!!♥!!-.we wish you a happy 2013, awesome 3D prints & great PCB boards and a theremin vibe always in the background https://t.co/ZJcIP5dM

LjudmilaLab: .-!!♥!!-.we wish you a happy 2013, awesome 3D prints & great PCB boards and a theremin vibe always in the background https://t.co/ZJcIP5dM

December 27, 2012

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: Hackaton is on! @LjudmilaLab

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: Hackaton is on! @LjudmilaLab
LjudmilaLab @ Twitter on December 27, 2012 08:30 AM

December 25, 2012

LjudmilaLab: 26 Dec - 6pm - epic event - Orbital Academy at Ksevt Vitanje. 120th anniversary - pioneer of cosmonautics Herman Potočnik Noordung.

LjudmilaLab: 26 Dec - 6pm - epic event - Orbital Academy at Ksevt Vitanje. 120th anniversary - pioneer of cosmonautics Herman Potočnik Noordung.
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:23 PM

LjudmilaLab: from 26 till 30 December @wlanslovenija Hackaton 2012 at @LjudmilaLab http://t.co/sP50aqyV

LjudmilaLab: from 26 till 30 December @wlanslovenija Hackaton 2012 at @LjudmilaLab http://t.co/sP50aqyV
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:20 PM

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija hackaton 2012 – Blog – wlan slovenija http://t.co/wmVMTcIH

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija hackaton 2012 – Blog – wlan slovenija http://t.co/wmVMTcIH
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:17 PM

December 22, 2012

LjudmilaLab: RT @rtvslo: Povorka se je ustavila pred podhodom do Kongresnega trga, kjer prepevajo skupaj s clani Terrafolka T.H. #protestival

LjudmilaLab: RT @rtvslo: Povorka se je ustavila pred podhodom do Kongresnega trga, kjer prepevajo skupaj s clani Terrafolka T.H. #protestival
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 08:40 PM

LjudmilaLab: RT @madpixel: Od ljudstva ločeni z ograjo, pijani od oblasti slavijo samostojnost in enotnost. Pre drzno.

LjudmilaLab: RT @madpixel: Od ljudstva ločeni z ograjo, pijani od oblasti slavijo samostojnost in enotnost. Pre drzno.
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 07:41 PM

LjudmilaLab: RT @siliconia: Danasnji doodle na Google.si je posvecen Hermanu Potocniku Noordungu (via @dplaninc: / @miharejc )

LjudmilaLab: RT @siliconia: Danasnji doodle na Google.si je posvecen Hermanu Potocniku Noordungu (via @dplaninc: / @miharejc )
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 07:41 PM

LjudmilaLab: RT @DELO_TW: 500 glava množica glasno izžvižgala politike, ki odhajajo na državno proslavo v CD. "Janša v zapor" http://t.co/UY2ef1pE

LjudmilaLab: RT @DELO_TW: 500 glava množica glasno izžvižgala politike, ki odhajajo na državno proslavo v CD. "Janša v zapor" http://t.co/UY2ef1pE
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 06:22 PM

LjudmilaLab: RT @opica: super! RT @AndrejRavnikar: Pojemo in se druzimo. #ljprotest http://t.co/ARMPlCSB

LjudmilaLab: RT @opica: super! RT @AndrejRavnikar: Pojemo in se druzimo. #ljprotest http://t.co/ARMPlCSB
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 06:08 PM

LjudmilaLab: RT @ZoranPavlovicLj: "@LJ_Taksist: Zombije peljam u pola tarife."

LjudmilaLab: RT @ZoranPavlovicLj: "@LJ_Taksist: Zombije peljam u pola tarife."
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 05:06 PM

LjudmilaLab: RT @Dnevnik_si: Vuk Ćosić: SDS se na tviterju obnaša kot nekakšen trol in škoduje kvaliteti javnega dialoga | Dnevnik.si http://t.co/aPS ...

LjudmilaLab: RT @Dnevnik_si: Vuk Ćosić: SDS se na tviterju obnaša kot nekakšen trol in škoduje kvaliteti javnega dialoga | Dnevnik.si http://t.co/aPS ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 05:00 PM

LjudmilaLab: RT @radiostudent: ob 18h naprej poročanja in javljanja iz dogajanja v centru mesta. stay tuned ... http://t.co/m91hO1ao

LjudmilaLab: RT @radiostudent: ob 18h naprej poročanja in javljanja iz dogajanja v centru mesta. stay tuned ... http://t.co/m91hO1ao
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:41 PM

LjudmilaLab: @Dnevnik_si a bo stream? Bi lahko podelili link?

LjudmilaLab: @Dnevnik_si a bo stream? Bi lahko podelili link?
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:31 PM

LjudmilaLab: RT @dusano: Dr. France Bučar: "Ustavno sodišče, kot najvišji varuh ustavnosti, je delovalo protiustavno. To je grozljivo!" http://t.co/d ...

LjudmilaLab: RT @dusano: Dr. France Bučar: "Ustavno sodišče, kot najvišji varuh ustavnosti, je delovalo protiustavno. To je grozljivo!" http://t.co/d ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:04 PM

LjudmilaLab: RT @had: Iskanje levičarskih ekstremistov | MLADINA.si - http://t.co/qGfoIrBM - resnica o molotovkah in granitnih kockah.. #picke

LjudmilaLab: RT @had: Iskanje levičarskih ekstremistov | MLADINA.si - http://t.co/qGfoIrBM - resnica o molotovkah in granitnih kockah.. #picke
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:28 PM

LjudmilaLab: @wwwh bilo je odlično!! Še kdaj ponovimo :)

LjudmilaLab: @wwwh bilo je odlično!! Še kdaj ponovimo :)
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:13 PM

LjudmilaLab: RT @rmaticc: tolkala, zvonci, pihala, godala, trobila - nasploh vsa glasbila, vabljeni-a-e! #slovenija #gotofje #protestival RT! http:/ ...

LjudmilaLab: RT @rmaticc: tolkala, zvonci, pihala, godala, trobila - nasploh vsa glasbila, vabljeni-a-e! #slovenija #gotofje #protestival RT! http:/ ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:12 PM

LjudmilaLab: Zombies UNITE! #protestival today - 6 pm - Cankarjevi dom! Parallel to the celebration of IIndependence and Unity Day! http://t.co/Zxy0JJRV

LjudmilaLab: Zombies UNITE! #protestival today - 6 pm - Cankarjevi dom! Parallel to the celebration of IIndependence and Unity Day! http://t.co/Zxy0JJRV
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:11 PM

December 20, 2012

LjudmilaLab: RT @tozd: http://t.co/MWogp2Zf

LjudmilaLab: RT @tozd: http://t.co/MWogp2Zf
LjudmilaLab @ Twitter on December 20, 2012 11:18 AM

December 19, 2012

LjudmilaLab: Ob 19h v @Kiberpipa: Zoran Obradović predstavlja metaiskalnik po slovenski kulturi, pridite! https://t.co/PzasWS92

LjudmilaLab: Ob 19h v @Kiberpipa: Zoran Obradović predstavlja metaiskalnik po slovenski kulturi, pridite! https://t.co/PzasWS92
LjudmilaLab @ Twitter on December 19, 2012 05:31 PM

December 17, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Osma revolucionarna zahteva dadaistov: "Vzpostavitev 150 cirkusov za prosvetlitev proletariata." http://t.co/2uncSF ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Osma revolucionarna zahteva dadaistov: "Vzpostavitev 150 cirkusov za prosvetlitev proletariata." http://t.co/2uncSF ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 17, 2012 09:47 PM

December 16, 2012

Humalga: Towards the Humanspore

Humalga: Towards the Humanspore

In light of the environmental, social, and economic instabilities affecting the modern human, we are about to proposes a biotechnologically engineered post-technological vehicle, which could facilitate the long-term survival of a species of human and its evolving culture.

project by Špela Petrič & Robertina Šebjanič

Producer and co-producer: Galerija Kapelica / Kapelica Gallery and LJUDMILA .

more info:
http://wiki.ljudmila.org/Towards_the_Human_Spore

Cast: Robertina Sebjanic

Robertina's videos on December 16, 2012 07:22 PM

December 12, 2012

LjudmilaLab: In 15 minutes listen to interview with Luka Frelih from @LjudmilaLab on Radio Val 202 about Raspberry Pi - tune in!!! http://t.co/m1hXjYr0

LjudmilaLab: In 15 minutes listen to interview with Luka Frelih from @LjudmilaLab on Radio Val 202 about Raspberry Pi - tune in!!! http://t.co/m1hXjYr0
LjudmilaLab @ Twitter on December 12, 2012 03:33 PM

LjudmilaLab: Danes ob 16:45 bo na @Val202 intervju z Luko Frelihom o @Raspberry_Pi.

LjudmilaLab: Danes ob 16:45 bo na @Val202 intervju z Luko Frelihom o @Raspberry_Pi.
LjudmilaLab @ Twitter on December 12, 2012 02:42 PM

December 11, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Trdi torek, javna dejstva! Vabljeni ob 20h na @LjudmilaLab: http://t.co/J46Lmz7A http://t.co/FcHuur0I

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Trdi torek, javna dejstva! Vabljeni ob 20h na @LjudmilaLab: http://t.co/J46Lmz7A http://t.co/FcHuur0I
LjudmilaLab @ Twitter on December 11, 2012 04:02 PM

December 10, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA: Vse o granitni kocki, novem simbolu upora in prispodobi krize parlamentarne demokracije! http://t.co/ ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA: Vse o granitni kocki, novem simbolu upora in prispodobi krize parlamentarne demokracije! http://t.co/ ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 10, 2012 04:52 PM

November 29, 2012

LjudmilaLab: RT @marcell: "When everyone is librarian, library is everywhere." http://t.co/fcsErVq4

LjudmilaLab: RT @marcell: "When everyone is librarian, library is everywhere." http://t.co/fcsErVq4
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:51 PM

LjudmilaLab: RT @supperman: Tiskovka ob Dear Art v MSUM: najprej minuta molka za Maxa. No dry eye in the house. Velika stvar v teh ciničnih časih.

LjudmilaLab: RT @supperman: Tiskovka ob Dear Art v MSUM: najprej minuta molka za Maxa. No dry eye in the house. Velika stvar v teh ciničnih časih.
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:51 PM

LjudmilaLab: RT @lowk3y: feel like reading? hacking your kindle dev? want new ebook? visit #haip at #cyberpipe, meet hackers there @marcell @gandalfa ...

LjudmilaLab: RT @lowk3y: feel like reading? hacking your kindle dev? want new ebook? visit #haip at #cyberpipe, meet hackers there @marcell @gandalfa ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:50 PM

November 28, 2012

LjudmilaLab: RT @cyberpipe: #HAIP 2012 festival starting today! Get your free ebooks at http://t.co/ffKSsJK5 in #cyberpipe

LjudmilaLab: RT @cyberpipe: #HAIP 2012 festival starting today! Get your free ebooks at http://t.co/ffKSsJK5 in #cyberpipe
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:12 PM

LjudmilaLab: RT @novadeviator: in new public library (which we can develop NOW) the book should never leave the catalogue! @marcell #haip #kiberpipa ...

LjudmilaLab: RT @novadeviator: in new public library (which we can develop NOW) the book should never leave the catalogue! @marcell #haip #kiberpipa ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:12 PM

LjudmilaLab: RT @supperman: Here's great Sean Dockray explaining http://t.co/7L52ZOJL at #haip2012 http://t.co/kAeSmzN4 http://t.co/OMMe5rtT

LjudmilaLab: RT @supperman: Here's great Sean Dockray explaining http://t.co/7L52ZOJL at #haip2012 http://t.co/kAeSmzN4 http://t.co/OMMe5rtT
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:11 PM

November 18, 2012

LjudmilaLab: RT @GEMSInitiative: Hackerspace for mothers! So many different people, so many different kinds of ways to create supportive communities! ...

LjudmilaLab: RT @GEMSInitiative: Hackerspace for mothers! So many different people, so many different kinds of ways to create supportive communities! ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 18, 2012 08:55 PM

November 17, 2012

LjudmilaLab: RT @gandalfar: A hacketeria designed (cheap) arduino, built with help from Marc #kiberpipa Wheee! http://t.co/ehjA986D

LjudmilaLab: RT @gandalfar: A hacketeria designed (cheap) arduino, built with help from Marc #kiberpipa Wheee! http://t.co/ehjA986D
LjudmilaLab @ Twitter on November 17, 2012 09:28 PM

LjudmilaLab: RT @razvezani: Trda dejstva z Društvom za domače raziskave: pridite, bomo skupaj kaj ušpičili! 4x torek na @LjudmilaLab http://t.co/vS5w ...

LjudmilaLab: RT @razvezani: Trda dejstva z Društvom za domače raziskave: pridite, bomo skupaj kaj ušpičili! 4x torek na @LjudmilaLab http://t.co/vS5w ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 17, 2012 05:22 PM

November 15, 2012

LjudmilaLab: RT @Info_Activism: The Yes Men Are Revolting new film and action at kickstarter - get you part in it! http://t.co/X5MjQ0oQ support @they ...

LjudmilaLab: RT @Info_Activism: The Yes Men Are Revolting new film and action at kickstarter - get you part in it! http://t.co/X5MjQ0oQ support @they ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 15, 2012 10:31 PM

November 08, 2012

LjudmilaLab: ABeCe o CeCe danes ob 19 uri na Ljudmili http://t.co/pR93RUVV, Dare Pejič in Nataša Muševič-Dot o pomenu avtorskega prava v digitalni dobi

LjudmilaLab: ABeCe o CeCe danes ob 19 uri na Ljudmili http://t.co/pR93RUVV, Dare Pejič in Nataša Muševič-Dot o pomenu avtorskega prava v digitalni dobi
LjudmilaLab @ Twitter on November 08, 2012 11:01 AM

LjudmilaLab: TODAY at 7 pm @ LJUDMILA: Creative Commons Slovenia: ABC about CC with Dare Pejić and Natasha Dot Musevic http://t.co/pR93RUVV #CC

LjudmilaLab: TODAY at 7 pm @ LJUDMILA: Creative Commons Slovenia: ABC about CC with Dare Pejić and Natasha Dot Musevic http://t.co/pR93RUVV #CC
LjudmilaLab @ Twitter on November 08, 2012 10:58 AM

November 07, 2012

20121107

Sound converted into animation curves test. Sample used: http://freesound.org/people/spt3125/sounds/24810/
From: artepakt
Views: 62
2 ratings
Time: 01:20 More in Autos & Vehicles
Artepakt on November 07, 2012 05:26 PM

November 06, 2012

Creative Commons Slovenije: ABeCe o CeCe, Ljudmila, četrtek 8. november ob 19h

Izobraževalnica:

Na novo pridružena sila Ustvarjalne gmajne, Nataša Muševič – Dot (readwritemusic, Ljudmila) in Dare Pejić (Ljudmila), bo predstavila pomen avtorskega prava v digitalni dobi, njegovo umestitev znotraj intelektualne lastnine ter obstoječe Creative Commons licence.

Na dogodku bomo gostili tudi predstavnika na novo ustanovljene Piratske stranke Slovenije. Izobraževalnica je namenjena vsem radovednežem, predvsem pa avtorjem, umetnikom in delavcem v ustvarjalnih industrijah, ki se s težavami in (ne)poznavanjem lastnih avtorskih pravic soočajo na vsakem koraku.

preberi več

Razprava o spremembah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se nadaljuje!

Posredujemo novico Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:

“Državni sekretar mag. Uroš Rožič je 5. 11. 2012 gostil sestanek strokovne javnosti, del katere so avtorji, kolektive organizacije in uporabniki, na temo sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Glede na povratne informacije in izražene interese strokovne javnosti po večji vpletenosti v spremembe zakona se je državni sekretar odločil nadaljevati razpravo v manjših skupinah. V skladu s tem je najavil serijo sestankov, in sicer:
- v petek, 9. 11. 2012, ob 10. uri z uporabniki avtorskih del,

preberi več

October 21, 2012

LjudmilaLab: flow chart guide to understanding flow charts http://t.co/DTnETLZX

LjudmilaLab: flow chart guide to understanding flow charts http://t.co/DTnETLZX

October 18, 2012

LjudmilaLab: today from 5 pm - 3 D printing meet up / workshop - we will print star trek communicator for great and awesome space adventures @LjudmilaLab

LjudmilaLab: today from 5 pm - 3 D printing meet up / workshop - we will print star trek communicator for great and awesome space adventures @LjudmilaLab

October 17, 2012

LjudmilaLab: Space Invaders VS Dalek! 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/YGXgd028

LjudmilaLab: Space Invaders VS Dalek! 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/YGXgd028

LjudmilaLab: RT @razvezani: Umetnik ni poceni, umetnik Stane! Piše prošnjo, jo oddaja in na koncu še zagovarja. Zimzeleni špili za vse razpise: http ...

LjudmilaLab: RT @razvezani: Umetnik ni poceni, umetnik Stane! Piše prošnjo, jo oddaja in na koncu še zagovarja. Zimzeleni špili za vse razpise: http ...

LjudmilaLab: 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab: Beam me up, Scotty! http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/tKR2HyeM

LjudmilaLab: 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab: Beam me up, Scotty! http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/tKR2HyeM

October 16, 2012

LjudmilaLab: RT @RSElectronics: Make your #arduino into a Light Theremin - Video 4 of #RSArduino #geek #makers #opensource - http://t.co/CBeR5J8b - ^AD

LjudmilaLab: RT @RSElectronics: Make your #arduino into a Light Theremin - Video 4 of #RSArduino #geek #makers #opensource - http://t.co/CBeR5J8b - ^AD

LjudmilaLab: RT @Kiberpipa: #Kiberpipa vabi nove sodelavce in sodelavke - https://t.co/qda6iyBz (RT plz.)

LjudmilaLab: RT @Kiberpipa: #Kiberpipa vabi nove sodelavce in sodelavke - https://t.co/qda6iyBz (RT plz.)

LjudmilaLab: celebrating #AdaLovelaceDay → non-birthday cake out of PCB, resistors instead of cherries and candle LED @Kiberpipa http://t.co/h4UTulkM

LjudmilaLab: celebrating #AdaLovelaceDay → non-birthday cake out of PCB, resistors instead of cherries and candle LED @Kiberpipa http://t.co/h4UTulkM

October 15, 2012

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Check out Phylo, @Ng_Dave's CC-licensed educational card game, featured in tonight's #ccsalon. http://t.co/ZbunWr3U ...

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Check out Phylo, @Ng_Dave's CC-licensed educational card game, featured in tonight's #ccsalon. http://t.co/ZbunWr3U ...

October 14, 2012

LjudmilaLab: Felix's jump gif http://t.co/7ywPKmd8 #felix

LjudmilaLab: Felix's jump gif http://t.co/7ywPKmd8 #felix

LjudmilaLab: @multikultivator uuu lepa :)

LjudmilaLab: @multikultivator uuu lepa :)

LjudmilaLab: 15,337 m #felix ... 36,000 m is still a long ride...and then... freefall from the edge of space http://t.co/s0YdYLsA #livejump

LjudmilaLab: 15,337 m #felix ... 36,000 m is still a long ride...and then... freefall from the edge of space http://t.co/s0YdYLsA #livejump

October 12, 2012

LjudmilaLab: RT @razvezani: Ah, nov plakat na @LjudmilaLab - primeren za vsako kuhinjo! IF YOU CAN'T WASH, IT'S NOT MY REVOLUTION! http://t.co/XYe45G2a

LjudmilaLab: RT @razvezani: Ah, nov plakat na @LjudmilaLab - primeren za vsako kuhinjo! IF YOU CAN'T WASH, IT'S NOT MY REVOLUTION! http://t.co/XYe45G2a

LjudmilaLab: RT @fzup: Rabiš bicikel? Pojdi na policijsko dražbo! http://t.co/SRllMnoq

LjudmilaLab: RT @fzup: Rabiš bicikel? Pojdi na policijsko dražbo! http://t.co/SRllMnoq

October 10, 2012

LjudmilaLab: ljudmila is starting with biohack abteilung/department- first try: office full of viral illness! A B C D VITAMIN!!!!! http://t.co/5BJbBf2e …

LjudmilaLab: ljudmila is starting with biohack abteilung/department- first try: office full of viral illness! A B C D VITAMIN!!!!! http://t.co/5BJbBf2e …

LjudmilaLab: @supperman @saidkg @aksiomaorg It was nice and loud :) !!! Great!!!

LjudmilaLab: @supperman @saidkg @aksiomaorg It was nice and loud :) !!! Great!!!

LjudmilaLab: ok Roro in Špela spremljava .... (live at http://t.co/QGqOmxav)

LjudmilaLab: ok Roro in Špela spremljava .... (live at http://t.co/QGqOmxav)

LjudmilaLab: Živjo, a predstavitev projekta je že bila ali še čakamo nanjo? lp roro (live at http://t.co/QGqOmxav)

LjudmilaLab: Živjo, a predstavitev projekta je že bila ali še čakamo nanjo? lp roro (live at http://t.co/QGqOmxav)

LjudmilaLab: connect NOW: http://t.co/C0i4XD0Z – Aksioma / Vuk Cosic & Žiga Turk: SOLO SHOW: http://t.co/FjEPbWQO @supperman @aksiomaorg

LjudmilaLab: connect NOW: http://t.co/C0i4XD0Z – Aksioma / Vuk Cosic & Žiga Turk: SOLO SHOW: http://t.co/FjEPbWQO @supperman @aksiomaorg

October 09, 2012

LjudmilaLab: "Svojih idej nisem prijavljal, ker sovražim patente ..." Nikola Tesla v spominih M. Vidmarja via @knjiznicaNUK http://t.co/UugiqwVR #dLib

LjudmilaLab: "Svojih idej nisem prijavljal, ker sovražim patente ..." Nikola Tesla v spominih M. Vidmarja via @knjiznicaNUK http://t.co/UugiqwVR #dLib

October 07, 2012

LjudmilaLab: RT @qikipedia: Computers in the future may weigh no more than 1.5 tons. POPULAR MECHANICS magazine, 1949.

LjudmilaLab: RT @qikipedia: Computers in the future may weigh no more than 1.5 tons. POPULAR MECHANICS magazine, 1949.

LjudmilaLab: RT @mikko: "We sell over 100,000 Guy Fawkes masks a year, and it’s by far the best-selling mask" http://t.co/zQRh58iE via @melitazajc

LjudmilaLab: RT @mikko: "We sell over 100,000 Guy Fawkes masks a year, and it’s by far the best-selling mask" http://t.co/zQRh58iE via @melitazajc

October 05, 2012

LjudmilaLab: Nice article about @ LJUDMILA and Interactivos http://t.co/82lIpgJj @mechatronicart @medialabprado

LjudmilaLab: Nice article about @ LJUDMILA and Interactivos http://t.co/82lIpgJj @mechatronicart @medialabprado