Planet Ljudmila

February 22, 2024

January 10, 2024

January 06, 2024

January 05, 2024

December 28, 2023

December 27, 2023

ALGOPOLIS 2022

Ljudmila's YouTube on December 27, 2023 05:12 PM

December 21, 2023

December 19, 2023

November 25, 2023

November 21, 2023

November 12, 2023

A/V2V #2

Ljudmila's YouTube on November 12, 2023 01:49 AM

November 09, 2023

August 10, 2023

Poplavljena kultura

Letošnje poletje je za Slovenijo pomenilo soočanje z velikimi količinami padavin, ki so svoj vrh doživele v obliki obsežnih poplav na začetku meseca avgusta. Nevihte ter njihove posledice so bile tudi za ustanove kulturnega pomena ponekod velik udarec

Na državni ravni je bil 4. avgusta aktiviran državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah v sklopu katerega je imelo svoje dejavnosti predvideno tudi Ministrstvo za kulturo. Ustanovljena je bila posvetovalna skupina katere naloga je zbiranje informacij, sodelovanje s strokovnimi ekipami na terenu in pri izdelavi sanacijskega načrta. 

ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) je na svoji spletni strani objavil obrazec za evidentiranje škodnih dogodkov na enotah kulturne dediščine. Obenem so objavili tudi prva krajevna poročila njihovih območnih enot o nastali materialni škodi. Na podlagi preteklih izkušenj so sicer zapisali, da se nekaterih posledic ne da takoj videti, niti predvideti in da se pokažejo z zamikom, največkrat pa po prvi zimski zmrzali. 

Na spletni strani Ministrstva za kultura je bila narejena podstran Poplave 2023 in kultura, kjer so bili objavljeni prvi praktični nasveti kako ravnati z razmočenim dokumentarnim in arhivskim gradivom. V Narodni in univerzitetni knjižnici pa so pripravili spletno stran z navodili kako ravnati s poplavljenimi knjigami, fotografijami in CD-ji. Ravno tovrstno gradivo je bilo v največji meri prizadeto v poplavljenih knjižnicah in arhivih, pa tudi v kleteh posameznikov in posameznic.

Fotografija: Stanje v enoti Knjižnice Domžale, Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu. Avtorica: Barbara Zupanc / Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

The post Poplavljena kultura appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on August 10, 2023 03:37 PM

August 04, 2023

10 aktualnih slovenskih albumov za popestritev poletnih dni

Čeprav glasbena produkcija pregovorno nekoliko upočasni tempo v poletnih mesecih in je trenutno fokus predvsem na poletnih glasbenih festivalih, v zadnjih mesecih ni manjkalo kvalitetnih izdaj domačih glasbenic in glasbenikov, ki so aktivni v različnih glasbenih sferah.

Izpostavljamo 10 albumov, ki vas bodo spremljali na poletnih pohajkovanjih, dolgih sprehodih, ob lenarjenju na plaži ali večernih druženjih.

Kiki: Kriki (samozaložba, 2023)
Instrumentalno nežni in lirično pronicljivi prvenec mlade kantavtorice Kiki nas sooča z resnimi eksistencialnimi temami o odraščanju. “Z izjemno nadarjenim tekstopisjem in žametnim večglasjem spremljevalnih vokalistk nas skozi priprta vrata pripušča v svoj svet,”je za Radio Študent zapisal Marko Miočić.

Frankly: Life Encoder (Beton Records, 2023)
Druga plošča Lendavčana Franklyja predstavlja domiselno izpeljanko neklubske oziroma IDM elektronike za naslanjač v tradiciji dvojca Boards of Canada. Muzika za globoko poslušanje. 

Nikson: Lfo ufo 2 (rx:tx, 2023)
Druga plošča mladega ljubljanskega producenta, ki velja za enega najbolj obetavnih predstavnikov našega hip hop podmladka, izhaja iz tradicije robnega instrumentalnega hip hopa, ki stavi na eksperimentalnost in abstrakcijo.

Dora Tomori: Where No Heartbreak Has Gone (samozaložba, 2023)
Čustveno nabiti prvenec rosno mlade indie rock kantavtorice predstavlja slovenski odgovor na glasbo mednarodno odmevnih izvajalk, kot so Phoebe Bridgers, Julien Baker in Lizzy McAlpine.

LILAMORS: When I Am Dead, My Dearest (Latenite Lounging, 2023)
Trio vokalistke Ane Čop, elektronskega producenta Jake Arha in nemškega pianista Thila Seeversa na prvencu predstavlja enkratno vizijo atmosferično naravnanega jazza in jazzovsko obarvane ambientalne elektronike. Cinematično!

Masayah: Zavedno (samozaložba, 2023)
Prvenec ankaranske raperke je album, ki tematizira odraščanje, sprejemanje samega sebe in levitve iz mladostnice v odraslo žensko. Masayah s svojo energično muziko naslavlja vse generacije, album pa predstavlja nadvse pomembno izdajo za slovensko popularno glasbo.  

Shekuza: Floorcuts EP (Tehnopolis, 2023)
Prvovrstni techno kratkometražec domačega veterana, ki ga poznamo iz zasedbe Moveknowledgement, lahko brez dvoma postavimo ob bok sodobni techno produkciji iz Berlina in onstran.

balans: nima smisla (Kapa Records, 2023)
Ljubljanski post-punk trio s ploščo nima smisla proslavlja 10. obletnico delovanja in ponovno dokazuje, zakaj tudi v širši regiji velja za enega legitimnejših naslednjikov jugoslovanskega novega vala.

Stagnat: Vague Radius (DE/FRAGMENT, 2023)
Dvojec, ki ga sestavljata Peter Kalinski in Nina Lang, na debiju za domačo založbo DE/FRAGMENT servira svojo vizijo kozmičnega techna in vas vodi na vznemirljivo medzvezdno popotovanje.

Eating Sports: Giorni sportivi (ZARŠ, 2023)
Goriški kvartet na prvencu sledi smernicam “jam” bandov 70. let, ki so izhajali iz jazz in rock izrazov, vendar z uporabo sintov in samplerjev ter vpeljevanjem brazilskih vplivov ta zvok še dodatno nadgrajuje, ustvarjajoč iskrivo glasbeno zmes. 

The post 10 aktualnih slovenskih albumov za popestritev poletnih dni appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on August 04, 2023 01:52 PM

July 25, 2023

Kulturni centri izven slovenskih meja

O umetniških rezidencah, ki jih slovenskih umetnikom in umetnicam ponuja Ministrstvo za kulturo in aktualnem razpisu za rezidenčna bivanja v prihodnjem letu, smo na Kulturniku že pisali. Rezidence so namenjene enomesečnemu bivanju ustvarjalcev v tujem mestu. S tem se krepi mednarodna prepoznavnost slovenske kulture. Rezidenčni program se izvaja že od leta 1998, zadnje desetletje pa so ponujena rezidenčna mesta New York, London, Berlin in Dunaj. 

Mednarodno promocijo slovenske kulture podpirata tudi slovenska Kulturno-informacijska centra (SKICA) na Dunaju in v Berlinu. Njuna vloga katalizatorja mednarodnih sodelovanj in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu vključuje organizacijo razstav, simpozijev, koncertov, predstav, filmskih projekcij in podobnih povezovalnih aktivnosti na področjih literature, glasbe, gledališča, vizualnih umetnosti, filma ter arhitekture in oblikovanja. Objavljata tudi kratke predstavitve rezidentov na Dunaju in v Berlinu.

Dunajska SKICA je bila ustanovljena leta 2011 kot prva kulturna institucija Republike Slovenije v tujini. Ideja je nastala v sodelovanju med Ministrstvom za kulturo in Zunanjim ministrstvom RS. Center na Dunaju je bil ustanovljen z vizijo postati model in predhodnik za sledeče ustanove istega tipa. Tako je bila leta 2016 po njegovem vzoru ustanovljena SKICA v Berlinu. Kulturno-informacijska centra delujeta v prostorih Veleposlaništev Republike Slovenije na Dunaju in v Berlinu. Oba sta tudi aktivna člana mreže EUNIC (European Union National Institutes for Culture).

Obe delujoči SKICI stremita k povezovanju slovenskih in tujih kulturnih institucij ter posameznih ustvarjalcev ter ustvarjalk ter vzpodbujata oblike trajnejšega in kontinuiranega sodelovanja. V sodelovanjih želita podpirati nove trende v kulturi in umetnosti ter nagovarjati aktualne globalne teme. Sta posrednici in podpornici kreativnega mišljenja in inovativnosti ter se zavzemata za medkulturni dialog. Te ideje redno podpirata z bogatim programom, ki je objavljen na njunih spletnih straneh in sega tudi izven prostorov prestolnic, kjer sta centra sicer locirana. Ker se oba nahajata v nemško govorečem prostoru, je njun letošnji programski poudarek na prihajajočem Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Decentraliziranost je tudi sicer nadvse pomembna za širitev slovenske kulture in hvalevredna, glede na omejeno količino finančnih sredstev, s katerima operirata trenutno vodji centrov; Aljaž Arih na Dunaju in Saša Šavel Burkart v Berlinu. Oba centra sta financirana iz proračunskih sredstev. Za posamično SKICO je predvidenih 85.000 eurov programskih sredstev. Vsota sicer zadostuje za redno delovanje, a po besedah Ariha, objavljenih v članku STA, ne pokriva večjih projektov. Zanje je potrebno pridobiti dodatna sredstva Ministrstva za kulturo. 

Čeprav sta se obe ustanovi pokazali kot izjemno uspešni pri izvajanju njune vizije, ki je pomembna za premišljeno promocijo ne le slovenske kulture, temveč tudi kulturne diplomacije, novega kulturnega centra v kateri izmed evropskih ali svetovnih prestolnic, zaenkrat še ni na obzorju.

Fotografija: David Visnjic, Picasa

The post Kulturni centri izven slovenskih meja appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 25, 2023 01:48 PM

July 18, 2023

Glasba ne pozna meja: čezmejni festival Glasbe sveta 2023

V teh dneh se v italijanski Gorici in Novi Gorici odvija 12. edicija pionirskega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo, ki zdaj že peto leto poteka v znamenju čezmejnega sodelovanja in povezovanja.

Glasbeni festival, ki je bil prvotno zasnovan v organizaciji KUD Morgan in Goriškega muzeja kot platforma za predstavljanje raznorodnih glasbenih tradicij iz vseh koncev sveta, se je leta 2019 povezal z društvom Controtempo Jazz iz sosednje Gorice v želji, da se retorika o preseganju kulturnih in drugih meja začne odražati tudi v lokalni kulturni ponudbi. Če za festival morda še niste slišali, ga programsko lahko najlažje primerjamo z ljubljansko Drugo godbo, saj ponuja širok nabor glasb iz celega sveta. Med letošnjimi gosti denimo najdemo francoze Al-Quasar, bolgarskega klarinetista Iva Papasova, slovenski trio Širom, priznanega ameriškega kitarista Marca Ribota in številne druge izvrstne glasbenice in glasbenike.  

Pomembnost festivala leži v dejstvu, da agendo GO! 2025 – Evropske prestolnice kulture 2025, enega najpomembnejših evropskih projektov na domači grudi v zadnjem desetletju, aktivno udejanja že pol desetletja. S pestro glasbeno ponudbo Gorico, Novo Gorico in širši obmejni prostor združuje v skupnost, ki si kljub jezikovnim razlikam deli skupno zgodovino in kulturo. Za preseganje različnih mentalnih, ideoloških in jezikovnih barier festival skrbi z mešanjem publik, proaktivnim gojenjem čezmejnega dialoga, umeščanjem koncertov na obe strani meje, skupnimi nastopi slovenskih, italijanskih in svetovnih glasbenih ikon ter spodbujanjem občutka pripadnosti skupnemu prostoru. Kot festivali Sajeta, Butik in Punk Rock Holiday v Tolminu ter Mladifest v Sežani v poletnih mesecih doprinaša k pestri kulturni ponudbi v severnoprimorski regiji.

Smernice, ki jih ponuja festival Glasbe sveta, lahko služijo kot navdih za podobna sodelovanja v prihodnosti. V idealnem svetu bi praksa čezmejnih koprodukcij in skupnega gojenja publik postala standard za obmejno kulturno produkcijo. Če se boste v prihodnjih dneh mudili po Goriškem, vas vabimo, da obiščete spletno stran festivala Glasbe sveta 2023 in obiščete katerega od koncertov. 

Foto: Jernej Humar


The post Glasba ne pozna meja: čezmejni festival Glasbe sveta 2023 appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 18, 2023 12:25 PM

July 07, 2023

Umetniške rezidence Ministrstva za kulturo

Ministrstvo za Kulturo vsako leto objavi razpis za prijavo na mednarodne umetniške rezidence v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju. Program, ki spodbuja mednarodno mobilnost in vidnost slovenskih umetnikov in umetnic ter umetniških skupin, je Ministrstvo za kulturo pričelo že leta 1998, ko je kulturnikom ponudilo prvo stanovanje v New Yorku. Pobudnik zanj je bil pesnik Tomaž Šalamun, ki je v New Yorku med leti 1996 in 1999 deloval kot kulturni ataše.

Čeprav New York ostaja najbolj priljubljena izmed destinacij, so se kmalu pojavile tudi druge možnosti ustvarjalnega bivanja v tujini. Berlinsko stanovanje je tako na voljo od leta 2004. Rezidenčni in kulturni program v Berlinu od leta 2016 soustvarja kulturni center Republike Slovenije Skica, ki deluje kot enota Veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu. Prvi slovenski kulturno informacijski center Skica je bil sicer ustanovljen na Dunaju leta 2011, kjer je leto kasneje pričela obratovati tudi najmlajša in najbližja izmed rezidenc Ministrstva za kulturo v distriktu Wieden/Margareten. London pa ustvarjalci obiskujejo od leta 2008. Tam je rezidenca povezana z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Londonu, ki je na kulturnem področju izjemno aktivno. Sicer pa ponuja vsako mesto svojstven milje za ustvarjanje. Omeniti velja dejstvo, da se največ prijaviteljev poteguje za rezidenco v New Yorku, ki je prav zaradi tega še posebej konkurenčna, sledi Berlin, nato pa London in Dunaj.

Ministrstvo za kulturo najema in vzdržuje stanovanja v štirih mestih, ob enomesečnem bivališču pa ustvarjalcem pokrije tudi pavšalno vsoto potnih stroškov. Do sedaj je v programu sodelovalo že več kot tristo ljudi različnih profilov. Arhiv umetnic in umetnikov, producentov ali raziskovalcev, ki so bivali v rezidencah, vzdržuje spletni portal Culture.si, ki poskuša čim širše zajeti mednarodno dimenzijo slovenske kulture in umetnosti. Na portalu so ob člankih o rezidencah s kontakti tudi fotografije stanovanj.

Razpis, ki želi krepiti medkulturne izmenjave idej, znanja in praks ter mednarodno uveljavljanje slovenske kulture in umetnostim je letos namenjen ustvarjalcem s področij uprizoritvena umetnost, vizualna umetnost, arhitektura in oblikovanje, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, film in AV-kultura, knjiga ter kritika umetnosti ter refleksija kulture in družbe. Rezidenti so izbrani na podlagi delovnega načrta za projekt, ki ga nameravajo izvesti v času enomesečnega bivanja v rezidenci ter seveda preteklih referenc in predhodnega triletnega udejstvovanja na svojem področju. Pomemben kriterij pri izboru je tudi sodelovanje z lokalnimi organizacijami ali posamezniki v mestu bivanja.

Ministrstvo za kulturo je poudarilo, da je letos želelo razpis za rezidence v letu 2024 objaviti dovolj zgodaj, da bi prijavitelji imeli dovolj časa za vzpostavitev stikov in načrtovanje lokalno specifičnega sodelovanja. Razpis je bil objavljen v uradnem listu že 2. junija, rok za prijavo pa je 8. september

Na fotografiji: Umetniška rezidenca Ministrstva za kulturo v Berlinu. Vir: Culture.si

The post Umetniške rezidence Ministrstva za kulturo appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 07, 2023 08:55 AM

July 06, 2023

Europeana: vznemirljivi digitalni arhiv evropske kulturne dediščine, vključno s sodobno umetnostjo

Vsi včasih naletimo na težave pri iskanju raznih vizualnih ali drugih gradiv na področju kulturne dediščine, ko pišemo svoje prispevke ali razvijamo svoje umetniške ter druge projekte. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč evropska platforma Europeana, ki radovednežem, navdušencem nad kulturno dediščino, različnim strokovnjakom, raziskovalcem, umetnikom ali novinarjem nudi dostop do evropske digitalizirane kulturne dediščine. Cilj Europeane je navdihniti nove poglede, ponujati informacije ter spodbujati pogovore o skupni evropski zgodovini in kulturi. 

Europeana nudi dostop do več kot 50 milijonov enot (od tega okrog 31 milijonov fotografij), ki jih hranijo kulturne in druge institucije iz cele Evrope. Ta bogati arhiv predstavlja umetniška dela, knjige, glasbene posnetke, video posnetke o umetnosti, tisku, arheologiji, modi, znanosti, športu ter številne druge vsebine, ki so na voljo za ponovno rabo. Učitelji lahko z njeno pomočjo zbirajo gradivo za pouk. Razvijalci lahko platformin odprtokodni aplikacijski programski vmesnik (API) uporabljajo za izdelavo video iger, ljubitelji sodobne spletne kulture pa lahko z arhivskimi gradivi ustvarjajo gife, meme ali druge zabavne vsebine. 

Gradiva za platformo zagotavlja več kot 4000 evropskih ustanov, kot so arhivi, muzeji, galerije, knjižnice ali gledališča kot tudi nevladne organizacije. Europeana deluje s pomočjo mreže agregatorjev, ki od posameznih organizacij zbirajo vsebine in podatke, jih temeljito preverijo, jim dodajajo metapodatke, kot je geolokacija, in jih povezujejo z drugim gradivom in podatkovnimi zbirkami prek povezanih oseb, krajev ali tem. Agregatorji sodelujejo z ustanovami kulturne dediščine pri zbiranju verodostojnih in zanesljivih podatkov. Vsi agregatorji Europeane so člani Foruma agregatorjev Europeane (EAF), mreže nacionalnih, regionalnih, področnih in tematskih agregatorjev, ki si med drugim prizadevajo za izmenjavo znanja in najboljših praks, ki podpirajo agregiranje in izmenjavo podatkov z Europeano. 

V Sloveniji je skrb za Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica, ki zagotavlja razvoj in vzdrževanje storitve, ki jo financira Ministrstvo za kulturo. Med partnerji, ki prispevajo metapodatke v agregator in ga na ta način izgrajujejo, so številne javne kulturne in izobraževalne ustanove, pomemben prispevek pa predstavljajo tudi zunajinstitucionalne organizacije, ki skrbijo za spletne arhive sodobne umetnosti kot so Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC), portal slovenskega gledališča Sigledal.org in portal Ministrstva za kulturo za mednarodno sodelovanje Culture.si

Da so metapodatki obsežne zbirke fotografij na portalu Culture.si urejeni in lično pripravljeni, da se lahko agregirajo na Nacionalnem agregatorju ter posledično na platformi Europeana, je poskrbela razvijalska ekipa portalov Culture.si in Kulturnik z društva Ljudmila. Tako je danes širši javnosti dostopen tudi naš prispevek k dediščini sodobne umetnosti, od arhitekture do novih medijev, od skulpture do stripa, od koncertnih plakatov pa do fotografij predstav sodobnega plesa in gledališča, na Europeani!

The post Europeana: vznemirljivi digitalni arhiv evropske kulturne dediščine, vključno s sodobno umetnostjo appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 06, 2023 07:19 AM

June 23, 2023

Cirkus v mestu!

V Ljubljani na Ambroževem trgu od 21. junija dalje stoji čisto pravi cirkuški šotor. Vse do 7. julija bo v njem prostor festivalskega dogajanja Cirkovizije, daljnosežnega, vizionarskega in povezovalnega projekta kolektivov Cirkokrog in Mismo Nismo, Zavoda Bufeto ter Gledališča Ane Monro

Cirkus v Ljubljani je zgodovinsko gledano dobro poznan pojav. Lattermanov drevored, ki se nahaja na lokaciji današnjega parka Tivoli, je od osemdesetih let 19. stoletja pa vse tja do prve svetovne vojne, gostil mnoge potujoče cirkuške karavane ter druge sejemske zvrsti, kot so kabineti čudes, menažerije, cirkuške predstave in podobno. Staro časopisje in novice so pregledali v junijski oddaji Jutranji padec na Radiu Študent, kjer so podelili tudi nekaj prav zabavnih anekdot tistega časa – vse od zgodb o več kot sto vagonih cirkusantov, ki so v mesto prispeli naenkrat in revolucionizirali način natovarjanja prtljage, do izgubljenih slonov, ki so prišli nepovabljeni malicat v ljubljanske kuhinje. 

Edina živalska eksotika letošnje Cirkovizije je sicer le veliki polž na kolesih, inovativno uporabljen bivši puhalnik sena. Šotor, ki stoji na Ambrožovem trgu, je posodil CirkoБalkana, cirkuški kolektiv iz Zagreba, ki vsakoletno organizirajo istoimenski potujoči festival. Že utečeni postavljalci iz širše balkanske regije so svoje znanje tako prenesli na lokalne cirkuške ekipe, entuziaste, profesionalke in ljubiteljice, ki si že nekaj časa prizadevajo za nakup prvega pravega cirkuškega šotora v Sloveniji. Šotor sam po sebi je v osrčju cirkuške tradicije. Ponuja mobilnost, zaradi katere se cirkuška aktivnost lahko za krajši čas vključi v vsakdan različnih skupnosti in znotraj njih ponuja ne le zabavo, temveč v današnjih časih predvsem alternativo sodobnemu življenju ter družbeno angažirano prakso.


V sklopu programa Cirkovizije, ki deluje kot festivalska platforma za druge festivale, se bodo odvili Klovnbuf, Festival trojne salte in Ana Desetnica.

Avtorica fotografije: Sava Zibler

The post Cirkus v mestu! appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on June 23, 2023 01:24 PM

June 20, 2023

Praznik glasbe 2023

Če ste se v minulih letih ob sprehajanju po ulicah slovenskih mest 21. junija spraševali, od kod toliko glasbenikov in pouličnih godb, je odgovor preprost. Prvi poletni dan tradicionalno prinaša celodnevno praznovanje glasbe, glasbenikov in vsega (ob)glasbenega!

11. slovenska edicija leta 1982 ustanovljene mednarodne iniciative Fête de la Musique oziroma Praznik glasbe, ki se 21. junija vsako leto odvija v več kot 120 državah in 400 mestih po vsem svetu, bo tokrat potekala v kar 13 krajih po vsej Sloveniji. Program Praznika glasbe je narejen po temeljnih smernicah mednarodnega pokrovitelja, francoske organizacije ADCEP, ki skrbi za globalno koordinacijo.

Praznik glasbe je primarno fokusiran na promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. V središču dogajanja je predvsem živa glasba, vendar pester program prinaša tudi številne DJ nastope, vsi dogodki pa so brezplačno dostopni obiskovalcem. V sklopu tokratne edicije se bo predstavilo več sto slovenskih glasbenikov, didžejev, vokalistov in drugih umetnikov. V sklopu celodnevnega dogajanja se bodo po slovenskih krajih predstavili tako amaterski kot profesionalni glasbeniki, ki ustvarjajo v različnih glasbenih sferah, od klasične in zborovske glasbe do popa, jazza, rocka in elektronike. Sicer pa je pomemben del festivala tudi splošno gojenje avdio kulture in zdravega odnosa med tišino ter glasbo.

Dogodek v produkciji SIGIC-a (Slovenski glasbenoinformacijski center) se bo letos odvil v Ljubljani, Novi Gorici, Celju, Dravogradu, Litiji, Tolminu, Železnikih, Portorožu, Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu. Festival Praznik glasbe nudi priložnost, da se glasba pojavi na nevsakdanjih javnih prizoriščih, kot so muzeji, bolnišnice in druge javne institucije, in s pestrim glasbenim programom na prostem, od ulic in parkov do igrišč in drugih javnih površin, v slovenska mesta prinaša mavrično paleto glasbene radosti.

Oglejte si program in obiščite katero izmed stoterih prizorišč, vabljeni pa tudi k branju novega prispevka o Prazniku glasbe na portalu Culture.si.

Avtor fotografije: Lovro Megušar

The post Praznik glasbe 2023 appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on June 20, 2023 03:22 PM

June 12, 2023

Filmi pod zvezdami, kino med krošnjami

Končno je prišel čas filmskih festivalov, ki ponujajo projekcije izven kino dvoran. Obenem lahko tekom poletnih mesecev najdemo tudi marsikatere posamične priložnosti za ogled filmov pod zvezdami. Poletje in z njim prijetno tople temperature prinašajo priložnost, da aktivnosti, ki so sicer omejene na notranje prostore, preizkušamo tudi na prostem.

Otvoritev filmskega poletja se je pretekli vikend zgodila v Izoli, na že 19. izvedbi mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Med 7. in 11. junijem so se zvrstile projekcije kratko in dolgometražnih filmov, tako uveljavljenih avtorjev kot novopečenih ustvarjalcev. Sveže produkcije in stare klasike, ki jih je na program umestila glavne selektorica filmskega festivala Varja Močnik, smo si lahko ogledali na večih lokacijah, a pod zvezdami se že tradicionalno nahajata dve: Letni kino Arrigoni, kjer tudi sicer ob dobrem vremenu kinematografski program izvaja Art kino Odeon Izola ter Video na plaži, kjer so na ogled kratkometražci neodvisnih vzhajajočih avtorjev in avtoric, tako iz domače kot iz mednarodne scene. Druga se vzpostavi le v času Kino Otoka ob večerih na travniku glavne mestne plaže.

V juniju se bo zgodilo še kar nekaj manjših festivalov s ponudbo kina na prostem. 19. festival filma in vina Grossman bo med 19. in 24. junijem potekal v Ormožu in v Ljutomeru. Filmi, ki si jih bo možno ogledati pod milim nebom se bodo predvajali na dvorišču ormoškega gradu.

Ob skorajda istem času bo na različnih lokacijah po Sloveniji, tako na prostem, kot v dvoranah, med 19. in 22. junijem potekal Festival migrantskega filma, ki ponuja predvsem pester nabor pronicljivih dokumentarnih filmov osredotočenih na migrantsko tematiko. V istem tednu pa se odvija tudi Kino Bled.

V bolj poznem poletju med 14. in 19. avgustom pa se bo na ploščadi MSUM v Ljubljani že desetič odvil festival kratkih filmov FeKK. Njihov poziv za kratke filme je odprt še do začetka julija. Kot smo na Kulturnikovem blogu že pisali, se bo kino na prostem, ki se dogaja na Dvorcu Visoko v sklopu Tavčarjevega leta, zaključil z gostovanjem Milene Zupančič na projekciji Cvetja v jeseni.

Kino v parku, kino brez stropa, kino nad mestom, kino pod brezami, film na ulici, drive-in kino… Vse to imena pod katerimi se bo v različnih krajih po celi Sloveniji tekom poletnih mesecev predvajal kinematografski program. Poletni kino je sicer projekt, s katerim je pričelo združenje Art kino mreža Slovenije in tako omogočilo izbore domačih in tujih filmov na prostem v dvajsetih različnih krajih po celi državi ter pomagalo pri vzpostavljanju tradicije ogledov filmov v poletnem vzdušju. 

Na fotografiji: Otvoritev programa 19. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok v Letnem kinu Arrigoni v Izoli.

The post Filmi pod zvezdami, kino med krošnjami appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on June 12, 2023 11:42 AM

May 31, 2023

Vodič po slovenskih poletnih glasbenih festivalih 2023

Predstavljamo kratek pregled festivalskega dogajanja, ki bo zaznamovalo prihajajoče poletne mesece!

Tolminski festivali
Na enem najlepših festivalskih prizorišč na svetu se bo tradicionalno kot prvi odvil festival Sajeta, ki bo potekal med 5. in 9. julijem. Festival elektronske plesne glasbe Butik bo tokrat trajal od 12. do 16. julija. Od 8. do 11. avgusta bodo Tolmin zaznamovali zvoki festivala Punk Rock Holiday, od 16. do 20. avgusta pa festivala OverJam. .

Popularna glasba
Med 7. in 10. junijem v mariborski Vetrinjski dvor prihaja (Z)mešani festival. 21. junija bo po številnih slovenskih mestih potekal tradicionalni Praznik glasbe. 25. junija se bo na Velenjski plaži odvil Splash Festival. V Mursko Soboto se med 20. in 29. junijem odvija festival Soboški dnevi. Na Šentviško goro se med 22. in 25. junijem vrača festival Gora rocka, v Kopru pa se bo v istem terminu odvil mladinski festival CMoKFEST. Med 23. junijem in 2. julijem bo v Kranju potekal Teden mladih. V soboto, 8. julija, bodo v Portorožu odzvanjale Melodije morja in sonca. Škofjo Loko bodo med 7. in 9. julijem prevzeli metalski zvoki festivala Črna loka, v Pivki pa bo isti vikend potekal 25. festival drugačne glasbe Trnje. Med 20. julijem in 5. avgustom se bo v Sežani odvil Mladifest. Od 14. do 16. julija bo v Laškem 58. festival Pivo in cvetje. V Škofji Loki, Kranju, Cerknem, Kamniku in Železnikih bo med 15. in 23.  julijem potekal festival »In Memoriam prof. Peter Hafner«. Dogajanje v Ajdovščini bo od 21. do 23. julija zaznamoval festival ALE V PALE 2023. V Rogaški Slatini se bo med 22. junijem in 2. septembrom odvil Anin festival. Festival MetalDays se bo na novi lokaciji v Velenju odvil med 30. julijem in 2. avgustom. Ob reki Kolpi se bo med 3. in 6. avgustom zgodil Castle Kolpa Music Festival. Festival Letni oder Ruše se med 10. in 20. avgustom vrača v edinstveni naravni amfiteater v Rušah. Celjski mladinski center med 25. in 27. avgustom pripravlja Ful Fest. 26. festival mladih kultur Kunigunda bo v Velenju trajal od 25. avgusta do 2. septembra. Tudi letos pa je zadnji vikend v avgustu rezerviran za Noči v stari Ljubljani.

Jazz in glasbe sveta
Od 1. do 3. junija se v Ljubljani odvija Festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi. Med 23. junijem in 1. julijem bo v Mariboru potekal Festival Lent. Od 5. do 8. julija bodo prestolnico zaznamovali zvoki festivala Jazz Ljubljana. V okviru festivala Imago Sloveniae nas 30. junija na dvorišču Ljubljanskega gradu čaka otvoritev Jazz odra. Čezmejni festival Glasbe sveta, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, se odvija med 18. in 28. julijem. Med 27. in 30. julijem se bo okolica Gradu Snežnik prelevila v magično prizorišče festivala Plavajoči grad. V Marezige se med 7. in 8. julijem vrača MareziJazz, največji evropski festival big bandov. Teden med 14. in 19. avgustom je v Novem mestu rezerviran za festival Jazzinty. Na novi lokaciji v Medani pa se bo med 9. in 11. septembrom odvil Brda Contemporary Music Festival.

Elektronska glasba
16. in 17. junija bo metelkovske klube okupiral festival elektronske glasbe Keep in Mind. V Športni park Budanje 12. avgusta prihaja Summer Spark Festival. Med 15. in 20. avgustom se bo odvil festival psihedelične in techno glasbe Drops Festival. Ljubljanski festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded bo letos potekal od 24. do 26. avgusta. V ljubljanskem Media Centru pa se bo 1. septembra zgodil HardBeats Festival.

Klasična glasba

Med 15. majem in 30. septembrom se v organizaciji Društva slovenskih skladateljev odvija festival sodobne glasbe Unicum. Od 29. junija do 10. avgusta lahko v portoroškem Avditoriju obiščete katerega izmed koncertov v sklopu 45. Piranskih glasbenih večerov. Na Bledu v organizaciji Društva Kulturni Hram med 1. in 20. julijem poteka 28. edicija Festivala Bled. 15. Mednarodni glasbeni festival Arsana se bo na Ptuju odvijal med 15. in 29. julijem. V okviru 35. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae se bo med 14. junijem in 2. septembrom zvrstilo več kot 40 koncertov priznanih slovenskih in tujih glasbenikov, ki se bodo odvili v Ljubljani, drugih slovenskih krajih (Metliški grad, Grad Goričko, Minoritska cerkev v Mariboru itd.) in sosednjih Avstriji, Italiji ter Hrvaški. Glasbeni utrip v prestolnici bo diktiral Festival Ljubljana, ki se letos predstavlja z 71. edicijo. Tradicionalni Festival Radovljica se bo odvijal med 1. in 31. avgustom. Med 12. in 25. avgustom bo na vrsti Seviqc Brežice 2023, ki bo gostil v petih slovenskih krajih. Zaključek poletne festivalske sezone pa bo zaznamoval Festival Maribor, ki bo potekal med 14. septembrom in 1. oktobrom.  

The post Vodič po slovenskih poletnih glasbenih festivalih 2023 appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 31, 2023 08:38 AM

May 26, 2023

Tinitus in varstvo sluha

24. maja je v prostorih SIGIC-a v sklopu festivala Druga godba potekala okrogla na temo varstva sluha, na kateri smo sodelovali Boštjan Simon (Zavod TINITUS, glasbenik), prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak (direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela), dr. Branka Geczy (specialistka ORL), Teja Pahor Moder (Zveza gluhih in naglušnih), Matej Gobec (oblikovalec zvoka) in moja malenkost.

Novoustanovljeni Zavod Tinitus, ki ga vodi Boštjan Simon, je prevzel pobudo, da se začnemo o tinitusu pogovarjati vsi, od zdravstvene in pedagoške stroke do glasbene skupnosti in političnih odločevalcev. Nenazadnje je opozarjanje na poškodbe in varstvo sluha, tako kot opozarjanje na debelost, spolno prenosljive bolezni ter razne odvisnosti, del agende javnega zdravja.

Prav o tem, bolj specifično o varovanju sluha na glasbenih prireditvah, smo debatirali z nekaterimi najvidnejšimi strokovnjakinjami in strokovnjaki na tem področju. Rdeča nit pogovora je bila potreba po promociji varnejše kulture poslušanja, iskanje možnih ukrepov za zaščito sluha pred prekomernimi zvočnimi obremenitvami na glasbenih prireditvah in nasploh ozaveščanje splošne javnosti, ki ostaja zaskrbljujoče neinformirana. Predvsem pa je bil v središču debate tinitus, strokovno poimenovanje za šumenje, piskanje, ropotanje in druge zvoke v enem ali obeh ušesih.

Kakor je v prispevku za portal Sinapsa zapisala dr. med. Manja Hribar, tinitus izhaja iz »latinske besede tinnītus, ki pomeni zvonjenje in predstavlja ‘fantomski zvok’, ki ga posameznik zaznava v ušesih (enem ali obeh) ali difuzno v glavi, v odsotnosti realnega zvoka v okolici. Z njim se vsakodnevno spopadajo milijoni ljudi po svetu in nekaterim lahko močno spremeni kvaliteto življenja«.

Tinitus predstavlja strah in trepet vsakega glasbenika, producenta, didžeja, tonskega mojstra, zvočnega inženirja, glasbenega novinarja, muzikologa, dirigenta in vseh drugih poklicev, ki si kruh služijo s sluhom. Čeprav gre za relativno pogost pojav, tako med glasbeniki in glasbenimi profesionalci kot ljudmi, ki delujejo oziroma so delali v hrupnih delovnih okoljih, ostaja tinitus, ki ga imenujejo tudi glasba možganov, še naprej precej skrivnostno zdravstveno stanje, o katerem je v splošni javnosti znanega relativno malo. Zdi se, da se je, vsaj do nedavnega, vsak posameznik s tem soočal po svojih močeh, nekateri s samoizobraževanjem, drugi z raznimi poskusi eksperimentalnih terapij, tretji z uradno medicino. Zdravila za tinitus za zdaj še ne poznamo.

Večina ljudi izkusi le kratkotrajni tinitus, študija iz leta 2022, ki je bila objavljena v znanstvenem časopisu JAMA Neurology, pa je pokazala, da ima danes kronični tinitus okoli 740 milijonov ali kar 14% svetovne populacije (v Slovenij se ta ocena giblje okoli 300.000 ljudi). Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija v lanskem poročilu opozorila, da je 1,1 milijarde mladih, starih med 12 in 35 let, ogroženih zaradi okvare sluha, predvsem zaradi pretirane izpostavljenosti hrupu, od poslušanja glasne glasbe na slušalke in koncertov do športnih dogodkov, glasnih kino projekcij, uporabe pirotehničnih sredstev ipd. Doživljanje in vpliv tinitusa na kvaliteto življenja variira med posamezniki. Velika večina živi normalno, nekaterim onemogoča vsakodnevne dejavnosti, najbolj prizadeti pa se zaradi čustvenih in fizičnih obremenitev v najhujših primerih celo zatečejo k samomoru. Glavni simptomi so nespečnost, težave pri koncentraciji, učenju in delu, slabše slušno razumevanje, povišan krvni tlak, poslabšanje psihičnega stanja in povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Obstajajo različne vrste tinitusa, ki jih medicina v zadnjih letih aktivno preučuje, glavni vzroki zanj pa so akustične travme, poškodbe glave, eksplozije, poškodbe vratu, vnetja ušes, stres itd. Vendar stroka priznava, da smo na tem področju še v embrionalni fazi in da bo zaradi vse bolj hrupnega sveta, v katerem živimo, potrebnih še veliko študij in raziskav.

Vabljeni tudi k branju novega prispevka o Zavodu Tinitus na portalu Culture.si.

Foto: Nika Hölcl Praper

The post Tinitus in varstvo sluha appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 26, 2023 12:50 PM

May 22, 2023

Laboratorij prihodnosti

V Benetkah letos že osemnajstič poteka mednarodna arhitekturna razstava, sicer bolj poznana kot arhitekturni bienale. Slednji se v dvoletnih ciklih izmenjuje z umetnostnim bienalom, oba dogodka pa sodita pod mednarodno uveljavljen in prepoznan Beneški bienale. Razstava se je otvorila 20. maja in bo na ogled vse do 26. novembra 2023.

Letošnja tema arhitekturnega bienala je Laboratorij prihodnosti, ki jo je izbrala šele četrta kuratorka v zgodovini bienala, arhitektka, pedagoginja in pisateljica Lesley Lokko. Ob otvoritvi razstave za javnost je vedno podeljena tudi nagrada Zlati lev, ki jo je letos za življenjske dosežke prejel Demas Nwoko, nigerijski umetnik, oblikovalec in arhitekt. 

Na 18. arhitekturnem bienalu se s postavitvijo na temo energetske učinkovitosti arhitekture predstavlja tudi Slovenija. Na javnem pozivu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje sta bili izbrani skupini arhitektov mlajše generacije. V sklopu birojev Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti so v konceptualizaciji paviljonske postavitve tako sodelovali Maša Mertelj, Matic Vrabič, Eva Gusel, Anja Vidic in Jure Grohar. Projekt, ki je na ogled v glavnem razstaviščnem prostoru Arzenalu, nosi naslov +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture.

Avtorice in avtorji se znotraj tematike energetske učinkovitosti stavb obračajo k preteklosti, kjer so energetske zahteve bile že vključene v samo konceptualno zasnovo arhitekture in tako od nje tudi neločljive. Delitev na energetsko učinkovite in neučinkovite stavbe, označijo kot stvar sodobnosti. Dandanes se namreč soočamo z gradnjo, ki termin energetske učinkovitosti dojema v okviru minimalnih zadostitev tehničnim pogojem, določenih z zakonodajo. Linija najmanjšega odpora pa v prihodnosti, v kateri bodo energetske krize stalnica, preprosto ne bo učinkovita, s svojim projektom poudarjajo avtorji. 

Slovenski paviljon tako v okviru mednarodnega sodelovanja ter raziskovanja teme s pomočjo različnih strokovnjakov predstavlja primere sodobnih bivalnih objektov vernakularne arhitekture v Evropi. Izraz vernakularna arhitektura je sicer že ustaljen v arhitekturni stroki, vendar pa je splošni javnosti njegov točen pomen zavit v tančice nejasnosti. Projekt ga uporablja v kontekstu iskanja konceptualne spojenosti med samo arhitekturo in razmišljanjem o energetskih faktorjih obdajajočega okolja in ne kot nostalgično pogledovanje ali idealiziranje preteklosti.

K projektu je bilo povabljenih kar petdeset skupin arhitektov iz cele Evrope, ki so prispevali lokalne primere tovrstne arhitekture. Tekom trajanja bienala pa bo izšla še publikacija o projektu ter se izvedla medresorska konferenca v Ljubljani, ki bo prepletala zorne kote gospodarstva, znanosti in kulture na izbrano tematiko.

Avtor fotografije: Matjaž Mirt

The post Laboratorij prihodnosti appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 22, 2023 02:24 PM

May 12, 2023

Prikazovanje eksperimentalnih filmskih praks

Slovenska kulturna krajina je polna dogajanja, vendar pa je višek festivalske sezone s prihajajočimi toplimi meseci šele na obzorju. Po raziskavah celoletnega festivalskega dogajanja, ki jih že od leta 2012 izvaja portal Culture.si, se najbolj aktivno obdobje prične s koncem meseca maja. Čeprav kar nekaj festivalov že tradicionalno vztrajajo vsako leto ob istem času – kot sta recimo majski glasbeni festival Druga godba ali festival sodobne vizualne in novomedijske umetnosti Svetlobna gverila, pa se navkljub polnemu dogajanju, še kar pojavljajo nove pridobitve na festivalski sceni.

Ena izmed novosti je festival eksprimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana, ki bo letos med 11. in 14. majem potekal šele tretjič. Nastaja v sodelovanju med Zavodom za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in njihovim digitalnim repozitorijem novomedijskih sodobnih del DIVA ter Slovensko Kinoteko. Tudi Slovenska Kinoteka že od leta 2010 ustvarja posebne zbirke posvečene spregledani zgodovini slovenskega avantgardnega filma in je v trinajstih letih digitalizirala že prek sto enot.

Festival V-F-X je tako nastal iz potrebe po priznanju forme eksperimentalnega filma, katerega vrednost se zavedajo le redki akterji, ki upravljajo s produkcijskimi in projekcijskimi sredstvi prikazovanja AV produkcije. Vendar pa je letos festival prvič pridobil financiranje Slovenskega filmskega centra, zato se organizatorji nadejajo, da je veter morda zapihal v novo smer. Kaj ponujajo štirje festivalski dnevi posvečeni avdiovizualnim eksperimentom, si lahko preberete na spletni strani festivala.

Sicer pa se bo neodvisna filmska produkcija vrtela tudi v naslednjem tednu med 15. in 17. majem v avtonomnem prostoru Plac na Linhartovi 43 v Ljubljani. V sklopu diskurzivnega programa za 54. rojstni dan Radia Študent, redakcija za kulturo in humanistične vede pripravlja cikel Draženje očesa – tri večere “nepreglednih pregledov filmske umetnosti”. Prvi se bo posvečal kratkim eksperimentalnim filmom, drugi študentski produkciji, tretji pa se bo osredotočal na filme, katerih glavni protagonist je radio.

Naslovna fotografija: Festival V-F-X Ljubljana 2023

The post Prikazovanje eksperimentalnih filmskih praks appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 12, 2023 11:29 AM

May 08, 2023

Mednarodna glasbena gostovanja

Ob vsakodnevnem izpostavljanju domačega glasbenega dogajanja pogosto pozabljamo, da slovenska glasba redno odmeva tudi onstran domačih meja, in to ne zgolj v času trenutno aktualne Evrovizije. V mislih nimam zgolj raznih že dolgo mednarodno uveljavljenih imen, temveč tudi številne manj znane, vzhajajoče, neuveljavljene, a mednarodno vse prepoznavnejše glasbenice in glasbenike, ki svojo glasbo neutrudno predstavljajo na evropskih in svetovnih koncertnih prizoriščih. Nemalokrat so prav doma »spregledane« glasbenice in glasbeniki tisti, ki imajo v tujini tudi dvakrat ali trikrat več poslušalcev kot nekatera najbolj popularna imena na slovenski pop sceni. Tu bi posebej izpostavil mednarodno prepoznavne slam metalce Within Destruction, pop izvajalko in prejemnico nagrade Music Moves Europe July Jones in mladega predstavnika avtohtone hyperpop scene Nomarka.

Zdi se, da še naprej obstaja nekakšna dihotomija med tistimi, ki uspehe doživljajo doma, in tistimi, ki svojo kariero razvijajo s fokusom na tuje glasbene trge. Kliše, da te mora najprej priznati tujina, da te bodo opazili tudi doma, ima žal še naprej veliko težo. Prav zato je nujno opozarjati na aktivnosti slovenskih glasbenic in glasbenikov, ki so vpeti v mednarodne glasbene tokove. V zadnjih dveh mesecih smo zabeležili kar nekaj odmevnih gostovanj. V veliko pomoč pri pregledu stanja na tem področju sta arhiv mednarodnih gostovanj portala Culture.si in podstran Tours na portalu Music Slovenia, ki prinašata podatke o gostovanjih slovenskih glasbenih ustvarjalcev v tujini. Portal, ki ga upravlja SIGIC (Slovenski glasbenoinformacijski center), je namenjen predstavitvi slovenske glasbe in glasbenikov domači ter mednarodni javnosti. Njihov cilj je »vzpostavljati povezave med različnimi deležniki slovenskih glasbenih scen in spodbujati njihovo nacionalno in mednarodno sodelovanje za krepitev vidnosti in uveljavljenosti slovenske glasbe na svetovni ravni«.

V aprilu in maju so na portalu zabeležili 75 gostovanj, seveda pa to nikakor ne vključuje vseh dogodkov. Sklepamo lahko, da jih je bilo še več, in upamo, da se bo pokrivanje mednarodnih glasbenih gostovanj v prihodnosti še izboljšalo, saj so statistike na tem področju izredno uporabne za analizo stanja na domači sceni. Statistike za zadnja dva meseca ne prinašajo presenečenj, četudi se zdi nenavadno, da med destinacijami ni nekdanjih držav bivše Jugoslavije, posebej Hrvaške in Srbije. Največ koncertov je bilo v Nemčiji (30), sledijo Avstrija (11) in Švica (5), izven EU pa je bilo pričakovano največ gostovanj v Veliki Britaniji (9) in ZDA (9 dogodkov). V zadnjih dveh mesecih je v tujini gostovalo (vsaj) 21 glasbenih skupin oz. glasbenikov. Poleg znanih imen, kot so Laibach, Sašo Avsenik and his Oberkrainer, Umek, Gramatik, Jure Tori, Within Destruction in Širom, ki aktivno nastopajo po vsem svetu, je vredno izpostaviti predvsem novinke in novince.

V tujini se je nedavno mudil elektronski jazz trio Etceteral, ki je pri cenjeni ljubljanski založbi Glitterbeat lani izdal ploščo Rhizome, synthpop zasedba TORUL, ki ima močno fenovsko bazo predvsem v Nemčiji, mariborsko-kamniška DJ naveza RotorMotor, ki počasi osvaja srednjeevropska plesišča, in idrijski didžej in producent Eliaz, ki ima v tujini zvesto bazo poslušalcev. Nujno gre izpostaviti tudi slovensko-hrvaški pop soul dvojec freekind., elektroakustični slovensko-nemški trio Lilamors, black metalce Ater Era, inde rock zasedbo Lelee, stoner rockerje Omega Sun in obalne novodobne jazz muzikante Pantaloons.

Ena ključnih posledic korona krize, ki je močno vplivala na glasbeno industrijo, je občutno povečanje produkcijskih stroškov mednarodnih turnej, kar je številnim glasbenikom onemogočilo nastopanje v tujini. Prav zato bi na tem področju želeli v prihodnosti videti več podpore s strani dnevne politike, kot je to značilno za nekatere druge evropske države, denimo sosednjo Avstrijo, ki s pisarno Austrian Music Export in agencijo Music Austria aktivno doprinaša k prepoznavnosti njihove glasbene scene. Slovenska kulturna politika na tem področju še naprej zaostaja za Evropo. Jasno je, da Slovenija potrebuje glasbeno izvozno pisarno, ki bo domačim glasbenim ustvarjalkam in ustvarjalcem pomagala pri organizaciji in koordinaciji mednarodnih turnej, tako finančno kot logistično. V tujini imamo za to številne uporabne modele, ki bi jih lahko aplicirali na naš glasbeni trg. Svoj »export office« so pred kratkim nenazadnje dobili tudi Hrvati (We Move Music Croatia) in Srbi (Serbia Creates). 

Foto: Kapa Records

The post Mednarodna glasbena gostovanja appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 08, 2023 01:19 PM

April 28, 2023

Register nesnovne dediščine bogatejši za sedem novih enot

Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine slednjo opredeljuje kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«. V Sloveniji predloge za vpis v register, ki je v domeni Ministrstva za kulturo, pripravlja Slovenski etnografski muzej na podlagi raznih pobud.

Od minulega decembra do aprila je slovenski register nesnovne kulturne dediščine pridobil sedem novih vpisov: tamburaštvo, zeliščarstvo, sušenje sadja, tradicionalno čevljarstvo, priprava koroškega rženega kruha, soriški govor in izdelovanje pripadnostnih kostumov.

Tamburaštvo

Tamburaštvo je skupinsko igranje na glasbila iz družine tamburic. Sodi med ljubiteljsko glasbeno dejavnost in ima na Slovenskem bogato zgodovino tako v ljubiteljski kulturi kakor tudi v različnih glasbenih praksah, povezanih z ljudskim izročilom. Pomemben nosilec te tradicije je Kulturno umetniško društvo Božo Račič Adlešiči.

Zeliščarstvo
Zeliščarstvo je del ljudske medicine, ki obsega podedovano in izkustveno znanje, prakse, veščine in načine nabiranja, gojenja, sušenja in hrambe zdravilnih zelišč ter znanje o njihovi predelavi v obliki receptur in načinov uporabe zeliščnih pripravkov v užitno-zdravilne in kozmetične namene. V prijavi je bilo evidentiranih 21 nosilcev te tradicije.

Sušenje sadja
Sušenje je eden najstarejših načinov trajnejšega shranjevanja sadja. Suho sadje je bilo nekdaj pomemben dodatek k prehrani, danes je sestavni del zdravih in energetsko bogatih obrokov. Sadje sušijo na zraku, v peči, sušilnicah ali sušilnikih. Nosilca te tradicije sta Društvo za ohranjanje dediščine Gradež in Družina Cukjati

Tradicionalno čevljarstvo
Tradicionalno čevljarstvo je izdelovanje čevljev, škornjev in drugih pretežno usnjenih obuval na rokodelski način. Obsega znanje unikatnega modeliranja in pretežno ročnega izdelovanja obuval po meri ali želji naročnika. Ob enoti sta bila evidentirana nosilca Geza Kisilak in Primož Štajnar.

Priprava koroškega rženega kruha
Koroški rženi kruh je kruh, ki ga gospodinje pripravljajo po stari recepturi iz kislega testa. Še danes ima pomembno vlogo v vsakdanji in praznični prehrani na Koroškem. Kislo testo hranijo od peke do peke. Svoje znanje priprave kruha največkrat prenašajo znotraj družin iz roda v rod. Glavna nosilca te tradicije sta Društvo kmetic Mislinjske doline in Društvo kmetic Dravograd.  

Soriški govor
Soriški govor je delno slovenizirano tirolsko (nemško) narečje, ki ga govorijo le še redki prebivalci zgornjega dela Selške doline, potomci tirolskih nemško govorečih priseljencev iz 13. stoletja, v Sorici, Danjah in sosednjih vaseh pod Ratitovcem v Občini Železniki. Za ohranjanje tradicije skrbi Turistično društvo Sorica

Izdelovanje pripadnostnih kostumov
Izdelovanje pripadnostnih kostumov je izdelovanje slovesnih preoblek, ki so namenjene izkazovanju narodne, pokrajinske ali lokalne identitete. Temelji na starih načinih krojenja, šivanja in krašenja oblačil ter poznavanju posebnosti preteklih načinov oblačenja. Edina nosilka te tradicije je Andreja Stržinar. Ob enoti je bila evidentirana priznana šivilja in krojačka Andreja Stržinar

Vir: http://www.nesnovnadediscina.si/
Fotografija: Sonja Vavken (J. Vrbinc, 2021)

The post Register nesnovne dediščine bogatejši za sedem novih enot appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 28, 2023 01:06 PM

April 17, 2023

Asociacija krepi nevladno kulturno polje

Društvo Asociacija je neformalno pričelo delovati leta 1992, v takrat sveže ustanovljeni Republiki Sloveniji. Položaj nevladnih organizacij se je s spremembo političnega sistema spremenil in vlogo sistemske podpore neodvisni kulturni sceni je bilo potrebno artikulirati na novo. Obstoj zagovorniške in servisne organizacije za samostojne ustvarjalce in ustvarjalke ter formalizirane ali neformalizirane kolektivne enote v spektru kulturnega nevladja, se je na dolgi rok pokazal kot nadvse pomemben.

Izkazalo se je namreč, da kulturna politika ne sledi enotni strategiji, temveč se rada obrača po vetru, ki piha s strani vladajoče opcije. Tovrsten nestabilen način oblikovanja kulturne politike na lokalnem, nacionalnem in širše geografsko pogojenem nivoju, se je v mnogih aspektih izkazal kot izčrpljujoč in neučinkovit. Ob nenehni menjavi kadra se nujni ukrepi za vzdrževanje trajnostnih pogojev profesionalnega delovanja akterjev na polju kulture velikokrat sprejmejo z zamudo, ali pa do njihove uresničitve sploh ne pride.

Asociacija, ki se je formalizirala pred dvajsetimi leti, tako že dolgo bdi nad ukrepi Ministrstva za kulturo ter drugih državnih organov in jih opozarja na neugodne pogoje za delo v kulturi. Na podlagi terenskih raziskav tudi svetuje kako bi se lahko lotili njihove sistemske odpravitve. Tovrstne organizacije so tudi pomemben povezovalni faktor znotraj kulturnega polja. Z izobraževanjem in združevanjem v sektorsko mrežo, ustvarjajo ozaveščene in zato tudi politično močnejše akterje v polju neodvisne kulture. 

Praznovanje obletnice delovanja  Asociacije bo potekalo v četrtek, 20. aprila 2023. Popoldanski, konferenčni del praznovanja, se bo odvil v sejni dvorani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po uvodnih nagovorih bo prvi del konference namenjen temi kulture in zdravja. CultureForHealth (Prizadevanja kulture za zdravje) je eden izmed aktualnih projektov Asociacije in tokratna konference bo v uvodni predstavitvi projekta s končnim poročilom in priporočili za oblikovanje politik na področju kulture in zdravja, gostila tudi Kornelio Kiss, direktorico projektov in operacij v evropski zagovorniški mreži Culture Action Europe. Predstavljene bodo tematske raziskave, študijski primeri, pilotni projekti ter primeri dobrih medresorskih povezovalnih praks, prostor pa bo tudi za refleksijo in debato. Slavljenje se bo nadaljevalo v dvorani Dijaškega doma Tabor z obsežnim govorniškim in umetniškim programom.

Avtorica ilustracije: Asja Trost 

The post Asociacija krepi nevladno kulturno polje appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 17, 2023 01:49 PM

April 11, 2023

Kurja polt praznuje 10 let

Festival žanrskega filma Kurja polt, ki predvaja kulte, klasike in (med)žanrske odpadnike, letos praznuje že deseto leto obstoja. Kurja polt se osredotoča na filmsko produkcijo, ki je označena kot bizarna. To so B filmi, camp filmi, oporečniki, nekonvencionalne in nekonformistične stvaritve ter prepovedani ali pa le pozabljeni filmski biseri. Festivali, ki se posvečajo pripadnikom kanonske margine, so pomembni iz vidika njihovega preusmerjanja pogleda iz centra na rob. Minevanje časa dostikrat predrugači podobo sprejemljivega v kulturni produkciji, zato lahko sedanjost, z vztrajnim in pozornim pregledovanjem arhivov umetniških stvaritev, najde lucidne trenutke ustvarjalcev iz preteklosti, ki so bile (včasih nalašč) spregledane.

Uvod v praznično rajanje je potekal že 28. marca s prvo filmsko projekcijo Kajenje povzroča kašelj (Quentin Dupieux, Francija, 2022) in otvoritvijo fotografske razstave posvečene obletnici v Galeriji Kinodvora. Sicer pa se bo festival odvil med 17. in 23. aprilom 2023 v Slovenski kinoteki in Kinodvoru v Ljubljani. Na sporedu bo kar devetnajst filmov. Čeprav si festival tradicionalno izbere tematsko retrospektivo, bodo tokrat prikazani vsi filmi, ki so bili v zadnjih desetih letih v izborih prejšnjih festivalskih edicij izpuščeni kot izstopajoči ali celo predobri. Poleg sodobne produkcije, torej filmov narejenih v drugem desetletju 21. stoletja, bo letošnji program gostil tudi dve kultni hongkonški komediji in tri dobre stare vesterne. Spored filmov lahko vsakodnevno spremljate tudi na Kulturniku.

Kot vsako leto bodo na festivalu potekale delavnice in konferenca kultnega filma z mednarodnimi gosti. Delavnica Naredi si fanzin! pod vodstvom Nejca Bahorja že tradicionalno festivalsko izkušnjo pretvarja v papirnato fanzinsko obliko, dostopno le na zadnji dan festivala. Naježimo dlako, ostrimo pogled! je namenjena pisočim kritiškim umom, ki bodo pod mentorstvom Žige Brdnika svoje razmisleke o filmih zapisovali v obliki kratkih esejev. Polek tega bo Kurja polt letos gostila tudi del filmsko-kritiškega krožka Do zadnje besede revije Ekran.

Fotografija: Ekipa festivala Kurja polt, avtor: Domen Pal

The post Kurja polt praznuje 10 let appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 11, 2023 11:05 AM

April 03, 2023

Prejemnice in prejemniki plesnih nagrad Gibanica 2023

V teh dneh so na Bienalu slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2023 podelili nagrade strokovne žirije za najboljšo plesno predstavo, ki sta jo letos prvič prejeli dve predstavi. Žirija v sestavi Roberto Casarotto (Italija), Dries Douibi (Belgija) in Lea Loeb (Švica/Argentina) je v zahvalnem zapisu izpostavila navdušenost nad kolektivnim duhom in solidarnostjo, ki so ji bili priča na slovenski plesni, uprizoritveni in nasploh umetniški sceni. Presenečeni so bili namreč nad dejstvom, da se lahko isti glasbenik ali glasbenica pojavi v različnih predstavljenih projektih, obenem pa so izpostavili vzajemni odnos med zvokom in glasbo, ki predstavljata gonili sili za vsakega plesalca oziroma koreografa.

Odločitev za podelitev dveh nagrad so utemeljili z dejstvom, da to najbolje odraža razprave žirije, obenem pa tudi izpostavlja raznolikost umetniške produkcije na sodobnih slovenski plesni in uprizoritveni sceni. Za predstavo U.F.O.: HOMMAGE KATALIN LADIK v produkciji Zavoda Sploh sta nagrado prejeli avtorici dela Jule Flierl in Irena Z. Tomažin, ki sta žirijo navdušili z natančno dramaturgijo in unikatnim ritmom ter zaradi političnih implikacij njunega dela, ki izpostavlja moč glasu, fizičnost zvoka in filozofske premisleke o glasu, telesu in prostoru. 

Drugo nagrado so za delo VSTAJENJE 2.0, ki je nastalo v koprodukciji M. K: Pekinpah in Qulenium , so prejeli Beno Novak, Elvis Homan in Boštjan Simon. V predstavi fizična in akustična telesa ustvarjajo prostor za domišljijo in čutne povezave ter slavijo gibanje, ritme in sinergijo med izvajalci. Nagrado občinstva za najboljšo predstavo Gibanica 2023 pa je prejela performerka, plesalka, koreografinja in piska Mala Kline za delo VENERA: MED UJETNIŠTVOM IN POLETOM, ki je nastalo v koprodukciji ELIAS 2069, Mercedes Klein, Španskih borcev / EN-KNAP, Kina Šiška in Nomad Dance Academy Slovenia. 

Čestitke vsem zmagovalkam in zmagovalcem! 

The post Prejemnice in prejemniki plesnih nagrad Gibanica 2023 appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 03, 2023 11:56 AM

March 27, 2023

V Londonu razstava slovenske umetnice Nike Autor, ki jo je sokurirala Bojana Piškur

V londonski galeriji The Mosaic Rooms, ki se specializira za sodobno kulturo iz arabskega sveta in širše, je do junija na ogled mednarodna skupinska razstava Ozvezdja mnogoterih želja (Constellations of Multiple Wishes), ki kontekstualizira prepletene polpretekle zgodovine narodov, ki so bili del gibanja neuvrščenih. Razstava, ki jo je sokurirala slovenska kuratorka in višja kustosinja v ljubljanski Moderni galeriji Bojana Piškur, združuje arhivsko gradivo, starejša in na novo naročena dela, ki povezujejo obrobne geografije ter spodbujajo k razmisleku odnosa med časom in spominom.

Na razstavi, ki vključuje deset mednarodnih umetnikov (Larry Achiampong, Khadeir Al Shakarji, Kareem Dabbah, Inji Efflatoun, Alia Farid, KURS (Miloš Miletic in Mirjana Radovanovic), Basim Magdy in Choukri Mesli), z novim naročenim filmom Sončne železnice (Sunny Railways) sodeluje tudi slovenska umetnica Nika Autor. V filmu avtorica sopostavlja dve paralelni realnosti, ki obstajata v različnih zgodovinskih časovnicah, družbenih danostih in političnih kontekstih. Najprej se fokusira na gradnjo železnice Šamac–Sarajevo, pri kateri je leta 1947 v udarniškem revolucionarnem duhu sodelovalo več tisoč udarnikov z vsega sveta, nasproti temu pa postavlja aktualno tragedijo beguncev, ki se v Evropo prebijajo po vse bolj negotovi balkanski poti.

Več informacij na spletni strani galerije Mosaic Room. Razstava je na ogled do 4. junija.

Foto: Jošt Franko

NIKA AUTOR
Nika Autor je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po končanem študiju v Ljubljani je opravila doktorski študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. V svojem delu se ukvarja z raziskovanjem dokumentarnih ustvarjalnih praks s poudarkom na formi filmskega eseja, videoinstalacije in fotografije. Preučuje teme, povezane z migracijami, pravicami delavk in delavcev in politiko spomina. Njena dela so predstavili v številnih muzejih, galerijah in na festivalih doma in v tujini, zanje pa je prejela tudi številne nagrade in priznanja. Je soustanoviteljica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, vizualne in politične teorije in umetnosti. Leta 2017 je zastopala Slovenijo na 57. umetnostnem bienalu v Benetkah. 

The post V Londonu razstava slovenske umetnice Nike Autor, ki jo je sokurirala Bojana Piškur appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 27, 2023 12:26 PM

March 23, 2023

Kajuhovo, Tavčarjevo in Ravnikarjevo leto

Obletnice rojstva ali smrti oseb, ki so pomembno soustvarjale kulturno pokrajino v času svojega življenja, so največkrat motiv, da se lotimo obeležavanja njihovih dosežkov. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v znak pripoznavanja določene zapuščine, ki je svojevrstno pripomogla k razvoju slovenske kulture, vsako leto posveti določenim osebnostim ter jim tako pripiše nacionalni pomen. 2023 zaznamujejo (sicer eno leto prepozno) praznovanje 100. obletnice rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha, 100. obletnico smrti pisatelja Ivana Tavčarja ter 30. obletnico smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja.

Življenjska zgodba Karla Destovnika Kajuha (1922-1944) je neločljivo prepletena z družbenim dogajanjem za časa njegovega življenja; torej obdobjem pred in med drugo svetovno vojno. Kajuh je bil literat in pesnik, predstavnik partizanske lirike. Njegova dela so stremela k družbenemu učinku, navkljub temu, da je v njih opisoval svoje notranje konflikte in lasten intimni svet. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani je v sklopu praznovanja 100. obletnice Kajuhovega rojstva v digitalnem okolju uredila javno dostopno zbirko digitalizirane pesnikove zapuščine ter pripravila spletno učilnico, ki je namenjena tako učiteljem, v obliki pomoči pri pripravi gradiv, kot tudi učencem, za lažje raziskovanje umetnikovega dela in življenja. Poleg tega si je v prostorih NUK-a do maja 2023 možno ogledati tudi razstavo Čas življenja in čas smrti, kjer je razstavljen obsežen izbor fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov Kajuhovih pesmi, pisem in korespondenc. Kajuhovo obletnico je v letu 2022 obeležil Kajuhov festival v pesnikovem rojstnem kraju Šoštanju, literarni večer v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in igrano-dokumentarni film Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića. O življenju in delu Kajuha je sicer že izšla marsikatera knjiga, ob počastitvi 100. letnice rojstva pa je knjižnica Velenje izdala zbirko Kajuh 100, v kateri bo izšlo skupno osem knjig.

Ivan Tavčar (1851–1923) je v slovenski literarni kanon vključen z deli kot so Visoška kronika in Cvetje v jeseni. Obe zgodbi se dogajata v njegovi domači Poljanski dolini, kamor je umestil tudi mnoge druge novele, črtice in povesti, ki jih je zapisal na svoji pisateljski poti. Poleg literarnega ustvarjanja, je Tavčar poznan tudi kot župan mestne občine Ljubljana med leti 1911 in 1922 ter siceršnjega aktivnega političnega udejstvovanja. Bil je predsednik ljubljanskemu društvu Sokol in Klubu slovenskih biciklistov, ki je bila prva slovenska kolesarska organizacija. Zaslužen je za ustanovitev pisateljskega, dramatičnega in pravniškega društva, soustanovil pa je tudi Mestno hranilnico in Ljubljansko kreditno banko, prvo samostojno slovensko banko. V Ljubljani je deloval kot odvetnik in politik, na stara leta pa se je vrnil nazaj v Poljansko dolino, kupil dvorec Visoko in se ponovno posvetil pisanju. Občina Gorenja vas – Poljane za katero je Tavčar eden izmed glavnih predstavnikov in promotorjev njihovega kraja, je pripravila poln letni program kulturnih in športnih prireditev, ki ga je natisnila v knjižico Poklon visoškemu gospodu. Ambasadorka Tavčarjevega leta je Milena Zupančič, glavna igralka v znani filmski upodobitvi romana Cvetje jeseni iz leta 1973. Film si bo mogoče ogledati 31. avgusta 2023 v kinu pod zvezdami na dvorcu Visoko, Zupančič pa bo takrat tudi gostja večera. Sicer pa bo jeseni o življenju Ivana Tavčarja izšla knjiga Na valovih življenja avtorice Urške Perenič, predsednice programskega odbora Tavčarjevega leta.

Na pobudo Fakultete za arhitekturo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine bo leto 2023 obeležilo tudi delo arhitekta, vizionarja, profesorja in akademika Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Ravnikar je najvidnejši predstavnik slovenske moderne arhitekture. Bil je učenec Jožeta Plečnika, katerega 150. obletnico rojstva smo praznovali lani, ko se je Plečnikova Ljubljana tudi uvrstila na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine. Poleg tega se je Ravnikar arhitekturno izobraževal tudi na Dunaju in v Parizu pri znamenitem francoskem arhitektu Le Corbusierju. Med njegova najbolj pomembna dela sodi leta 1960 urbanistično in arhitekturno celostno zasnovani kompleks Trga revolucije v Ljubljani. V prestolnici je oblikoval tudi stanovanjski kompleks Ferantov vrt, Fakulteto za gradbeništvo ali geodezijo, stavbo Moderne galerije in bencinsko črpalko na severni strani Tivolske ceste. Zastavil je nikoli dokončan urbanistični načrt v obliki mreže za Novo Gorico, v Kranju pa po njegovih načrtih stoji palača Mestne občine, hotel Creina in veleblagovnica Globus. Ministrstvo za kulturo je 21. marca 2023 razglasilo rezultate natečaja za oblikovanje vizualne identitete Ravnikarjevega leta. Avtorji prvonagrajenega predloga, ki temelji na modularnem gradniku arhitektove inicialke, so Žan Šabeder, Jan Krek in Jure Brglez. Z zaključkom natečaja se tudi pričenja javni program, ki bo obeleževal Ravnikarjev pomen za sodobne arhitektke, oblikovalke in umetnice.

The post Kajuhovo, Tavčarjevo in Ravnikarjevo leto appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 23, 2023 03:05 PM

March 13, 2023

Srednjeevropska prestolnica sodobne popularne glasbe

Ljubljanski predstavitveni glasbeni festival in konferenca MENT, ki se bo letos odvil med 29. in 31. marcem, ponuja veliko priložnosti za nova glasbena doživetja in tkanje novih vezi.

Konec meseca se v prestolnico vrača MENT Ljubljana. Deveta izdaja festivala glasbenih odkritij in glasbene konference, ki se bo odvila na več kot 15 koncertnih in konferenčnih prizoriščih, v treh dneh prinaša nastope 77 evropskih glasbenih izvajalcev. V zadnjih letih se je ljubljanski festival uveljavil kot eden najpomembnejših glasbenih dogodkov v balkanski in srednjeevropski regiji, ki v Slovenijo vsako leto privabi profesionalce iz vseh vetrov glasbene industrije in množico domačih ter tujih obiskovalcev, željnih novih odkritji. 

Glavnina dogodka je namenjena novim, slogovno raznovrstnim talentom, ki bodo krojili prihodnost evropske glasbe. Ker je MENT t.i. showcase oziroma predstavitveni festival, je proces oblikovanja programa drugačen kot pri drugih slovenskih festivalih, ki so navadno žanrsko bolj profilirani. Letošnji program prinaša pester nabor sodobne baltske glasbene kreativnosti, najobetavnejše upe iz držav Srednje Evrope, vzhajajoče zvezde zahodnoevropske in britanske glasbene scene ter žanrsko razgibano selekcijo balkanskih in domačih talentov. Festival bodo odprli francoski zvezdniki La Femme, so pa organizatorji javili, da je otvoritveni večer že razprodan. MENT je ena redkih priložnosti, kjer lahko  obiskovalci v treh dneh odkrijejo najrazličnejše obraze sodobne evropske glasbene scene. Za vsakega se najde nekaj, najsi gre za ljubtelje ljudske glasbe in indie rocka, ali avantgardne elektronike in metala.

Festival je pomemben tudi zaradi konference. Največja glasbena konferenca na Balkanu vsako leto privabi pisano množico glasbenih profesionalcev, ki v Ljubljano prihajajo zaradi koncertne ponudbe, mreženja, odličnega regijskega obiska in seveda po dozo svežih informacij. Letošnja edicija je nastala v sodelovanju z izvoznimi glasbenimi pisarnami Avstrije, Češke, Estonije, Francije, Hrvaške, Litve, Latvije, Madžarske, Slovaške in Srbije. Konferenca tokrat med drugim prinaša Baltic moMENT, celodnevni sklop predavanj, posvečenih baltskemu koncertnemu trgu in glasbenim scenam Estonije, Latvije in Litve. Udeležite se lahko tudi pogovorov s različnimi pomembnimi akterji evropske glasbene industrije, kot so Christof Ellinghaus, ustanovitelj vplivne nemške neodvisne založbe City Slang, Igor Vidmar, legendarni slovenski koncertni promotor in Elena Natale, vodja najpomembnejšega baltskega techno kluba HALL.

Sodelovanje festivala z regionalnim združenjem neodvisnih založb Runda je posvečeno digitalno obarvanim glasbenim vsebinam, kot so trendi na digitalnem glasbenem trgu, uporaba TikToka in oblikovanje močnejše spletne prezence. V sodelovanju z novoustanovljenima Serbia Creates Music in We Move Croatia konferenca prvič gosti sprejem predstavnikov hrvaške in srbske glasbene industrije ter dve hitri mreženji, kjer boste imeli možnost spoznati nekatere ključne predstavnice in predstavnike koncertnega sektorja iz obeh držav. Za vse preostale konferenčne vsebine, od festivalov, booking agentov in glasbenega menedžmenta do umeščanja glasbe v filme in reklame, digitalnega marketinga in Web3 trendov, pa lahko obiščete spletno stran. Odlična prilika za nova glasbena doživetja in tkanje novih vezi.

The post Srednjeevropska prestolnica sodobne popularne glasbe appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 13, 2023 11:14 AM

March 08, 2023

8. marec in kultura govora

Na vsakoletne redne seksistične zdrse v slovenskem javnem izjavljanju že od leta 2013 opozarja antinagrada Bodeča Neža, ki jo podeljujeta kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo na predvečer mednarodnega dneva žensk. Osmi marec je praznik, ki obeležuje dosedanje premike in dosežke na področjih politične, ekonomske in socialne enakopravnosti žensk v družbi, obenem pa opozarja na še vedno prisotne neenakosti med spoloma. Stereotipna prepričanja o mestu žensk v družbi se namreč pogosto zrcalijo prav v nereflektirani govorici oseb, ki nosijo odgovornost za soustvarjanje odprte in strpne družbe. Največkrat spontane izjave izrečene v javnem prostoru, včasih zavestno in spet drugič “dobronamerno”, reproducirajo patriarhalne strukture vsakdana. 

Letos je bodikavo priznanje na zaključni prireditvi 24. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore dobila izjava Simone Pajk, ravnateljice ljubljanske waldorfske šole, izrečena v jutranji oddaji na Radio Prvi ob začetku šolskega leta: “Na naši šoli so prepovedani barvanje las, lakiranje nohtov in drugo lepotičenje. Prepovedana so minikrila in majice s tankimi, špageti naramnicami. In mi to tudi utemeljimo dekletom. Namreč, fantom se je v teh pubertetniških letih že tako težko zbrati, utopljeni so v hormonih, in če potem poleg šestnajst, sedemnajst let starega fanta sedi dekle, ki je poleg tega, da je lepo, še strašno pomanjkljivo oblečeno, se fant res ne more koncentrirati na pouk. In to dekleta lepo sprejmejo in razumejo.” 

Utemeljitev nominacije letošnje dobitnice Bodeče Neže poudari, da izjava vsebuje sporočilo, ki za spolno nasilje posredno krivi žensko ravnanje, vedenje in oblačenje. Moškim nagonske vzgibe oprošča in njihovo delovanje omeji na hormonsko pogojena dejanja, ženske pa naj bi bile razumne ter sprejele odgovornost, omejile same sebe in upoštevale podane prepovedi. Poleg tega je tovrstna mantra očitno podana v šolskem okolju in v letih pomembnih za oblikovanje mnenj ter vrednot, ki bodo mladostnice in mladostnike zaznamovale v odraslem življenju.

Čeprav je Bodeča Neža podeljena le enkrat na leto, opozarja na vsakodnevno prisotnost seksističnega govora v družbi. Navkljub pravnim formulacijam o enakopravnosti na papirju, je stanje na terenu namreč dostikrat drugačno. Osmi marec je tako vsako leto tudi dan, ko mnoge kulturne institucije izpostavljajo dela posameznic, diskriminiranih na podlagi spola ali spolne identitete. 24. mednarodni feminističen in kvirovski festival Rdeče zore traja še do 12. marca, ostale kulturne dogodke posvečene prazniku žensk pa lahko najdete na kulturnik.si.

Vir fotografije: Rdeče zore

The post 8. marec in kultura govora appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 08, 2023 05:09 PM

March 03, 2023

Skladba slovenske sprave

Kdo bi si mislil, da bo za začasno slovensko spravo odgovorna neslutena in na prvi pogled precej nenavadna, a izjemno plodovita glasbena naveza med domačo institucijo Laibach, Borisom Benkom in Primožem Hladnikom iz dvojca Silence, pevko Severo Gjurin, pevcem Tomijem Megličem iz vrst Siddharte, citrarko Ireno Anžič, tolkalko Petro Vidmar, člani Zbora Slovenske filharmonije in pihalno-trobilsko sekcijo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Premierna izvedba njihove priredbe slovenske ljudske pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki jo je leta 1894 pod psevdonimom Slavin napisal Matija Zemljič, v sklopu odprtja letošnjega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je za trenutek simbolično povezala praktično vso slovensko javnost. V luči pregovornih razprtji, ki vsakoletno spremljajo proslavo ob državnem kulturnem prazniku, in so vezane na aktualno oblast, se zdi nekoliko ironično, da smo uspeli ideološke in druge delitve vsaj za trenutek preseči zaradi glasbenega nastopa na športnem dogodku. Zato je bržkone najbolj odgovoren režiser in scenograf Miha Krušič, ki je na odru, da bi izpostavil eklektičnost slovenske kulture, združil precej različne glasbene ustvarjalce, med drugim tudi DJ Umeka in ansambel Saše Avsenika. Odsotnost ideoloških tendenc, ki navadno zaznamujejo pripravo tovrstnih slavnostnih dogodkov, je tudi zaradi apolitične narave športnega dogodka ustvarjalcem omogočila pričarati zares povezovalen moment, ki bo bržkone šel v zgodovino. 

Lepota te skoraj 8-minutne priredbe, ki se iz svečanega vokalno-orkestralnega aranžmaja postopoma razvije v epsko synth pop himno, se skriva v dejstvu, da je lahko domoljubna skladba preprosto zgolj to – pesem, ki opeva naravne lepote in nas povezuje v ljubezni do domače grude, onstran kakršnegakoli nacionalističnega trkanja po prsih. Ljudje so pod posnetkom zapisali, kako se jim je ježila koža, po telesu so jim potovali mravljinci, v kotičkih oči pa so se jim nabirale solze. Neprikrito sentimentalna skladba jim je dejansko segla v dno duše. Da zadaj ni bilo nikakršne subverzije in je bilo vse iskreno, je v nedavnem intervjuju potrdil tudi vodja zasedbe Laibach Jani Novak.  

“Prečudovito, brezčasno, nostalgično in hkrati moderno. Občutek imam, da sem v lahko v letu 1980, 2000 ali pa 2050, govorim slovensko, vsako nedeljo ob 12. uri jém govejo juho in imam slovenski potni list,” je v komentarju pod uradnim videospotom skladbe zapisal uporabnik fotosinet. Naj bo juha goveja ali zelenjavna, nedvomno gre za skladbo, ki bo zaznamovala take in drugačne nedeljske ter druge obrede.

Vir fotografije: Youtube



The post Skladba slovenske sprave appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 03, 2023 10:53 AM

March 01, 2023

Satovje besed

Frankfurtski knjižni sejem poteka že od leta 1949 in velja za enega pomembnejših dogodkov mednarodne literarne skupnosti in knjižnega založništva. Frankfurt vsako jesen postane prizorišče intenzivne izmenjave knjižne kulture med državami udeleženkami. Kulturni program na sejmu je posvečen splošni javnosti, medtem ko so številni strokovni dogodki namenjeni srečanjem založnikov iz celega sveta. Poslovni del programa knjižnega sejma je osredotočen predvsem na trgovanje z avtorskimi pravicami, ki avtorjem ter založbam omogoči prodor na tuje trge. Vsako leto je ena izmed sodelujočih držav tudi častna gostja sejma, kar ji prinese dodatno pozornost in možnost izdatnejše predstavitve svoje knjižne produkcije ter krepitve njenega ugleda.

Oktobra 2023 se bo pod sloganom Satovje besed kot častna gostja frankfurtskega sejma predstavila Slovenija. Prvotno naj bi v Frankfurtu gostovala leto predtem, vendar so se zaradi epidemije koronavirusa že napovedana gostovanja zamaknila. Priprave na pomembno priložnost za mednarodno promocijo slovenske literarne kreativnosti so se sicer pričele že leta 2015, s podporo finančnih sredstev Republike Slovenije in Evropske Unije iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Izpostavitev Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu je priložnost za krepitev izvoznega potenciala nacionalne knjižne ustvarjalnosti na področju literature in tudi ilustracije, učinki gostovanja pa se lahko kažejo tako v kulturnem, kot v turističnem sektorju. 

V duhu priprav na Frankfurt so v slovenskem založniškem prostoru tako vidne spremembe, predvsem v povečanem številu izdanih slovenskih prevodov pri tujih založnikih. Javna agencija za knjigo, krajše JAK, je od 2015 dalje organizirala izobraževanja o založniških mehanizmih, prodaji avtorskih pravic v tujino ter spodbujala mreženja s tujimi založniki in gostovanja slovenskih avtoric in avtorjev v tujini. Aktivno je sofinancirala prevode slovenskih knjižnih del ter organizirala delavnice za prevajalce. Na sejmu običajno namreč nastopajo avtorji, ki so v tuje jezike že prevedeni. Po nekajkratnih menjavah vodstva znotraj strokovne skupine, ki je zadolžena za organizacijo gostovanja na frankfurtskem sejmu, je od junija 2022, poleg Matthiasa Göritza, sokurator slovenske predstavitve Miha Kovač. Slovenija bo v svojem programu med drugim dala poudarek na inovativne pristope pri uvajanju novih tehnologij in uveljavljanju njihovih avtorjev v tujini ter se posvetila temi književnega branja v dobi zaslonov. Eden izmed pomembnih programskih temeljev nacionalne predstavitve pa bo tudi poezija, ki je sicer tržno manj uspešen žanr.

Vsaka država se na knjižnem sejmu v Frankfurtu dobi svoj sejmiščni prostor, ki si ga oblikuje po lastni zasnovi. Jeseni 2022 so bili objavljeni rezultati natečaja za paviljon in stojnico na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023. Zmagovalni predlog je delo Urške in Jureta Sadarja s sodelavcem Martinom Smrekarjem, ki se poigrava s prostorsko vzporednico sloganu slovenske predstavitve. Glavni oblikovni element je namreč modularni sistem knjižnih polic “satovje”. Geometrijski element heksagona, ki satovje določa, je tudi rdeča nit oblikovanja celotnega prostora. Uporabljeni materiali so les, karton in tekstil, ki so izdelani v Sloveniji po principih krožnega gospodarstva. V prostor pa so avtorji projekta umestili tudi premično pohištvo in opreme slovenskih oblikovalcev. Frankfurtski knjižni sejem je namreč priložnost, da se Slovenija predstavi celostno, knjižna produkcija pa je lahko izpostavljena v harmoniji z drugimi kvalitetnimi izdelki in izsledki slovenske arhitekture, oblikovanja, umetnosti in kulture.

Vir fotografije: Projektna mapa 1. nagrade na natečaju za izbiro paviljona in stojnice na mednaordnem knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023 (avtorja: Urška in Jure Sadar, sodelavec: Martin Smrekar)

The post Satovje besed appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 01, 2023 01:05 PM

March 02, 2022

Kje si, žanr?

Že dolgo se v slovenskem literarnem prostoru ni zares govorilo o žanru, in priznam, da tudi sama že nekaj časa nisem poprijela za roman z žanrsko oznako. Pa je bilo teh v obdobju zgodnjega najstništva na moji knjižni polici kar precej. Od tistih najbolj nujnih, kot sta Harry Potter ali trilogija romanov Njegova temna tvar, in še pred tem srhljivk, zbranih v seriji Kurja polt, do druščine fantazijskih romanov izpod peresa Tolkiena. Če še malo pobrskam po spominu, najdem zgodbe in romane pionirja znanstvene fantastike Stanislava Lema. Že ta hiter in boren sprehod po mojem srečevanju z žanrsko literaturo pokaže, da vmes ni nobenega dela slovenskega avtorja. Čeprav je od časa bolj ‘aktivnega’ prebiranja žanrske literature minilo že kar nekaj let, pa se mi ob raziskovanju, kaj se dogaja z žanrom v slovenskem literarnem okraju, zdi, da se vse skupaj razvija v zelo počasnem tempu. V zadnjih letih se je sicer razširila popularnost kriminalnega romana, a za to je, vsaj do neke mere, zaslužna televizijska produkcija kriminalk.

Razlog, zakaj se žanru godi tako slabo, lahko najdemo v tem, da se ga še vedno prepogosto meče v koš trivialne literature, ki je lahkotna, popularna in s tem v literarnoumetniškem vrednostnem sistemu manjvredna. To pa je tudi eden izmed krovnih razlogov, da je sodobni slovenski literarni žanr pri nas večinoma kritiško prezrt. V slovenskem prostoru lahko govorimo o žanru tudi s perspektive zgodovine, govorimo lahko o slovenskem zgodovinskem žanru, ki ga vzporejamo z začetkom slovenske literature, pod to opredelitev pa sodijo zvrsti, kot so: ženski roman, planinska povest, kmečka povest, humoristična proza itd. To zgodovinsko podstat bomo tokrat zaobšli in se osredotočili na to, kaj se na območju žanra v slovenski literaturi dogaja v zadnjih letih.  Nazadnje se je o žanru resno govorilo na simpoziju o žanrski literaturi pred skoraj desetimi leti, prispevki s simpozija pa so izšli v reviji Literatura (januar/februar 2013). Položaj žanra se znotraj slovenskega literarnega prostora v tem času ni kaj dosti spremenil. Še vedno se ga dojema v luči predsodkov trivialne literature, ki se preprosto ne more bosti s t.i. umetniško literaturo oz. prozo. Odnos avtorjev in bralcev do žanrske literature je mogoče neposredno povezati z značilnostmi slovenskega literarnega prostora nekoč in danes. Zdi se, kot da kakršnakoli povezanost avtorja ali bralca z žanrsko literaturo pri obeh vzbuja nekakšen sram oz. občutek manjvrednosti tako avtorskega kot bralskega potenciala. Na drugi strani pa imamo obdobje postmodernizma, ki je s svojo cinično logiko prekinitve zeitgeista moderne in posredne povezanosti s popularno kulturo, s tem pa tudi ujetosti v lovke kapitalistično potrošniškega družbenega ustroja, prinesel drugačen pogled na žanr. Čas postmodernizma je predvsem zamajal delitev literature na trivialno in kanonizirano oz. na nizko in visoko literaturo, in je začel ta žanr znotraj svoje lastne estetske in idejne logike uporabljati v svoj prid. Romanom, ki žanrske sestavine sprevračajo v postmodernistični maniri, je posvečena monografija z naslovom Zgledno omledno: Trivialno v slovenski postmoderni književnosti Barbare Pregelj iz leta 2007. V raziskavi avtorica pod drobnogled vzame žanre detektivke, kriminalke, vohunskega romana, fantastičnega romana ter ljubezenskega in zgodovinskega romana. Kot ugotavlja, so: »Bistvena določila literature slovenske postmoderne /…/ poleg njene raznolikosti in sinkretičnega povezovanja različnih prvin še vplivi globalizacije: predvsem preko vplivov te tudi v slovenski književnosti pride do dokončnega preseganja nekaterih za slovensko književnost značilnih literarnih stilov in tokov, ki jih je uveljavila predvsem slovenska moderna, pa tudi razvoj avtopoetik in (tudi) estetskega pluralizma ter razmah trivialne in žanrske literature.«

Eden izmed razlogov, da se tokrat spopadam z vprašanjem žanra pri nas, je verjetno ta, da se o tem nikoli nisem zares spraševala in da se je v zadnjih letih povečalo tako zanimanje javnosti kot tudi produkcija kriminalnega romana. K temu je brez dvoma pripomogla TV serija, posneta po prvem romanu Tadeja Goloba Jezero, kjer sledimo kriminalistu Tarasu Birsi. Na zaslonih je že zaživela druga sezona, posneta po romanih Dolina rož in Leninov park. Še pred Golobom se je v svet kriminalnega žanra poglobil Avgust Demšar; to je psevdonim avtorja, ki je prvo kriminalko iz serije primerov višjega kriminalističnega inšpektorja Vrenka z naslovom Olje na platnu izdal leta 2007. Tudi Demšar je lani doživel ekranizacijo prvega, tretjega in drugega romana. Kot je v nedavnem pogovoru Beletrine poudarila Irena Svetek, avtorica psihološkega kriminalnega romana Rdeča kapica, je poleg osnovne zasnove kriminalk, ki je neposredno zvezana s preučevanjem zločinskega primera, pomemben tudi milje, v katerega je kriminalka postavljena. Na tem mestu ne bo nihče zares ustrelil mimo, če bo presodil, da je k uspehu zgoraj izpostavljenih kriminalk vsaj malo prispevalo okolje, v katerem se odvijajo. Pri Tadeju Golobu je to v prvem romanu Gorenjska, pri Avgustu Demšarju Maribor, Irena Svetek pa se potaplja na širše območje Balkana. Vsakdo rad odkriva hibe in stereotipe slovenskih pokrajin, če pa so omadeževane s krvjo zločina, še toliko bolj. Če se Demšar, Svetek in Golob osredotočajo na slovenski in širši balkanski prostor, pa je prvenec Pogodba (nagrajen z modro ptico in nominiran za nagrado kresnik) novinarke in pisateljice Mojce Širok umeščen v mafijsko podtalje Rima. V lani izdanem drugem delu zastavljene trilogije Rim-Ljubljana-Bruselj, naslovljenem Evidenca, avtorica vzporeja Rim in Slovenijo. Prav vsak izmed omenjenih avtorjev pa ni pridobil zgolj zanimanja širše javnosti, temveč tudi kritiške, kar v našem prostoru že lahko predstavlja neke vrste nadgradnjo dojemanja in sprejemanja tega žanra. Nekoliko drugače je z žanroma fantazije in znanstvene fantastike, za katera se zdi, da sta obtičala v samo(ne)zadostnosti svojih svetov.

Pri zasledovanju slovenskega žanra se mora človek, če odštejemo kriminalko, kar malo potruditi. Izmed vseh žanrov je v svoji enigmi še najsvetleje zažarel žanr fantazije s svojimi podžanri, ki me je, kot razkrivam v uvodu, nostalgično vrnil v čas prehoda iz nebogljenega otroštva v zafrustrirano najstništvo. Naj gre za naključje ali ne, se je na Vodnikovi domačiji nedavno odvil podkast O.B.O.D. v živo, in sicer prva epizoda znotraj Meseca fantazije. Ustvarjalci podkasta so v prvem delu gostili prevajalko Kajo Bucik Vavpetič in filmsko kritičarko Sanjo Struna. Osredotočili so se predvsem na definicije in elemente fantazijskega žanra, ki so jih primerjali s tujimi naslovi in avtorji, menda pa bo naslednji del posvečen nedavno objavljenim delom slovenske produkcije.

O.B.O.D. je tudi kanal, na katerem se z žanrom pogovarjajo predvsem onkraj literature ali, kot zapišejo sami: »se pogovarjajo o tem, kaj se novega dogaja v Marvelovem in DC-jevem vesolju, med zunajzemeljskimi bitji, škrati, sociopatskimi morilci, kavboji in pošastmi iz kanalizacije.« Podkast sooblikujejo Mito Gegič, Igor Harb in Aljoša Harlamov.

Pred dobrim mesecem dni so se v svoji 109. epizodi posvetili trem slovenskim romanom fantazijskega in znanstveno fantastičnega žanra, ki po njihovem mnenju izkazujejo premik v kvaliteti tako na zgodbovni kot slogovni ravni. Kot prvega so izpostavili Jakoba Kondo s prvim in drugim delom romana Skrivnost srži (Založba Primus), ki se napaja iz slovenskega mitološkega izročila in epskih bitk. V zgodbi spremljamo vojščaka nekdanje Knežje vojske z imenom Ganej in njegovega prijatelja Jaroslava, ki v duhu maščevanja zasledujeta tri Rdeče čarovnike, ki so prevzeli oblast nad Sončno deželo. Prav tako je pri založbi Primus izšel komični znanstvenofantastični misterij Gospod, ki se je izdajal za Sterzebacha Nika Beseničarja, ki se v humorni maniri poigrava s konceptom potovanja v času. Zgodba romana sledi Američanu Bartu Montgomeryju, ki se nič hudega sluteč po odhodu na stranišče na frankfurtskem letališču znajde v 80. letih prejšnjega stoletja. Edino, kar mu je ostalo v žepu, je iphone, ki v tistem času že sam zase predstavlja znanstveno fantastiko.

Pri založbi Sanje je konec lanskega leta izšel prvenec mlade pisateljice Julije Lukovnjak. Gre za roman, ki nosi naslov Imaginarni svet Edgarja Kaosa. Svet romana je svet Inkramatere, ki mu vladajo čarobna bitja in polbitja in v katerem se znajde petnajstletni fant z imenom Edgar brez spomina in duše. Prav njegovo telo se po obredu združi s pradušo, ki se nato utelesi v črnem zmaju, katerega plamen je edino učinkovito orožje proti razduševalcem.

»Razduševalci so edina bitja na Inkremateri, ki so zmožna tega, kar je do nedavnega zmogla le Smrt – od živečega telesa na silo odtrgati dušo…/…/Smrt je namreč naravno božanstvo, razduševanje pa oblika nenaravne najtemnejše magije, ki se na svetu nikoli ne bi smela pojaviti. Kdor je razdušen, ne umre – razcepljen je na dve ločeni neumrljivi in neživi morilski pošasti. Izpraznjeno delujoče telo je prerojeno v prazneža, iznakaženo smrtonosno truplo, uničena duša pa v krvoduha, demonsko čarobno žival./…/Krivoduhi ponoči napadajo naše prosto gibajoče se duše, ko se te med spanjem osvobodijo telesa. Če jih ubijejo, se zjutraj zbudimo kot prazneži.« (133)

Julija Lukovnjak v romanu vzpostavlja trden in logično koherenten čarobni svet, ki ga pospremi z živimi in slogovno barvitim jezikom, vilinci, čarovniki in nimfami, zgodbi o prepletu dobrega in zla  v prostor slovenskega fantazijskega prinaša pridih sveta Bradavičarke in Jordanskega kolidža, a v svojem temelju ostaja samosvoj in izviren.

V zadnjih nekaj letih pa se je na slovenski literarni sceni pojavila revija Supernova, ki jo od leta 2016 izdaja Celjsko literarno društvo. Urednik je Bojan Ekselenski, ki je med drugim tudi avtor več fantazijskih in znanstvenofantastičnih del: prve slovenske sage Vitezi in čarovniki, Magijska akademija Lubiana, ki pripada podžanru »young adult« in zbirke znanstvenofantastičnih in fantazijskih pripovedi To se lahko zgodi tudi vam. Na obrobju ali v podtalju tega žanra pa se je vzpostavil tudi slovenski spletni portal Znanstvena fantastika, posvečen žanrom znanstvene fantastike, fantazije in nadnaravnega horrorja, ki sodijo v polje spekulativne fikcije.

Revija in spletna stran bolj kot v splošno literarno javnost pronicata do bralcev s specifičnim zanimanjem za žanr spekulativne fikcije, a ob tem se vseeno kdaj pa kdaj zgodi, da so dela tega žanra podvržena kritiški obravnavi. Dela spekulativne fikcije, tako domače kot tuje, pod drobnogled največkrat vzame kritik z Radia Študent Domen Mohorič, ki med drugim z daljšimi, bolj teoretskimi oddajami omogoča splošni javnosti poglobljeni vpogled v ta žanr. Že pred leti je Aljoša Harlamov, literarni kritik in urednik Cankarjeve založbe, na čigar meniju se večkrat znajde tako domač kot tuj žanr, v prispevku za omenjeni simpozij o žanrski literaturi opozarjal na mizerno stanje slovenskega žanra, za katerega se splošna javnost ne zanima in je posledično tudi tržno nezanimiv. Večina del predvsem fantazijskega in znanstvenofantastičnega žanra izhaja v samozaložbah, kar pomeni, da je avtor praktično v celoti prepuščen samemu sebi: je sam svoj urednik, sam svoj lektor, sam svoja služba za odnose z javnostmi, kar pa, kot piše Harlamov: »samo še dodatno pripomore k temu, da je kvaliteta slovenskega žanra v panoramskem pogledu zelo šibka. Pogosto gre za generične posnetke hipnih globalnih trendov, kar vztrajno onemogoča vzpostavitev trdnejše slovenske žanrske tradicije in/ali večje inovacije znotraj osnovne žanrske strukture, ali pa za dela na pol poti – ki jim manjka samo nekaj klasičnega uredniškega dela.«

Vse to je pravzaprav posledica delovanja literarne dejavnosti, priklenjene na državne subvencije, avtorji pa marsikaj »proizvajajo« zgolj zaradi ohranitve svojega statusa in pridobivanja štipendij. V takem operativnem svetu pa žanr, predvsem kvaliteten, težko najde pot na površje, ker se v takem sistemu, kot je naš, avtorja žanra ne obravnava kot »pravega«. Tako je pravzaprav težko preko institucij, kot je JAK, pridobiti sredstva, če si kot pisec ali založba na kakršenkoli način povezan z žanrom. Pri tem imamo v mislih predvsem žanr fantazijskega in znanstveno fantastičnega žanra, saj se, kot že omenjeno na začetku prispevka, žanr slovenskega kriminalnega romana v zadnjih letih uveljavlja za vedno bolj priljubljenega, tako pri bralcih kot tudi založnikih. Okolje, ki ga vzpostavljata revija Supernova in spletni portal Znanstvena fantastika z mesečnimi pisateljskimi izzivi, natečaji in s prostorom za objavo in deljenje, za prebujajoča se fantazijski in znanstvenofantastični roman, še kako nujno. To okolje tako piscem kot bralcem omogoča, da lahko v besedi živijo in izživijo vso svojo žanrsko fantazijo, ki čaka na večji posluh uredniške in strokovne literarne srenje.

Naj na tem mestu omenim še slovensko pisateljico Gajo J. Kos, avtorico več serij romanov, ki se uvrščajo med paranormalno romanco, urbano fantazijo in znanstveno fantastiko. Najbolj zanimivo je, da se je avtorica, po vsej verjetnosti spričo zgoraj opisanih okoliščin slovenske literarne produkcije, odločila, da bo romane, sprva v e-obliki in pozneje še v tiskani, izdajala v angleščini in v samozaložbi. Avtorica ima dobro mednarodno prepoznavnost, o tem ne nazadnje priča dejstvo, da se ponaša z nazivom USA Today Bestselling Author.

Sistemska nehranjenost žanra fantazijskega in znanstvenofantastičnega romana kljub vsemu ni spodkopala skupnosti, ki se je v zadnjih letih močno razširila. Da zanimanje za ta žanr obstaja in je še kako prisotno, je očitno že ob obisku knjigarn Mladinske knjige, kjer se police šibijo pod težo tujih žanrskih del. Problem prevodne žanrske literature pri nas pa je podoben problemu izvirno slovenske. Državni mehanizmi, ki subvencionirajo prevode tujih del v slovenščino, žanr preprosto ignorirajo. Neučakanim bralcem je zato lažje seči po originalu, ker slovenskega prevoda verjetno ne bodo dočakali. Če se kot argument proti žanrski literaturi velikokrat izpostavlja nezadostnost bralskega izkustva in s tem posledično njegova manjvrednost, pa pozabljamo, da je to izkustvo kar se da subjektivno. Izkustvo žanra je v nekem smislu že predestinirano, saj ga določajo in opredeljujejo nepogrešljivi elementi, znotraj teh pa je še kako gibljiv. Žanr kriminalke v bralsko izkustvo vnaša napetost in vznemirjenje, ko skupaj s kriminalistom odkrivamo ozadja zločinov, razvozlavamo povezave in si izrisujemo psihološki profil morilca. Fantazija nam ponuja svojevrsten eskapizem v svetove, ki jih drugače nikoli ne bi razumeli, znanstvena fantastika pa nam s prepletom možnega vpogleda v razvoj družbe in tehnologije morda pomaga uzreti današnje moralne in etične zmote.

Kaja Blazinšek

Viri in literatura:

Literatura 259 – 600, januar/februar 2013, letnik XXV

Barbara Pregelj, Zgledno omledno: trivialno v slovenski literaturi, Slavistično društvo Slovenije, 2007

Julija Lukovnjak, Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa, Založba Sanje, 2021

https://cld.si/supernova.html

https://www.znanstvena-fantastika.si/

https://apparatus.si/oddaja/obod/

https://aljosaharlamov.wordpress.com/

https://gajajkos.com/

The post Kje si, žanr? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on March 02, 2022 10:30 AM

January 19, 2022

Rog, od kolesa do slovesa

Avtonomna tovarna Rog je s svojo unikatnostjo in udejstvovanjem v širšem slovenskem umetniškem okolju zagotovo predstavljala prostor, ki ga ni mogoče nadomestiti. Najrazličnejši ljudje, ki so v sožitju delovali v prostoru stare tovarne, so ta prostor najmočneje okarakterizirali in iz njega naredili Rog, ki je v naših spominih še kako svež. Od drugih prostorov umetniškega ustvarjanja ga ločuje tudi dejstvo, da je bil skvot, skupnost in socialno kulturno središče. Zaživel je iz ruševin stare tovarne in se z ljudmi, ki so mu dali priložnost, razvil v zatočišče, zaklonišče, dom ali pa samo prijeten prostor za druženje in ustvarjanje.

Njegov čisti začetek beleži leto 1871, ko zemljišče na Trubarjevi, v takratnem Šempeterskem predmestju, kupi Ivan Janesh in na njem zgradi majhno pritlično stavbo, strojarno kož, ki v dveh desetletjih postane dvonadstropna usnjarska delavnica. Ker je bilo takrat naselje značilno nabito z industrijsko dejavnostjo in so v njem od nekdaj prebivali obrtniki vseh vrst, se je bodoča tovarna lepo zlila z okoljem, čeprav se je navzven prilagajala predmestni okolici. Na prelomu v novo stoletje je zgradbo kupil Karel Pollak in jo v vojne namene razširil ter prelevil v proizvodnjo za izdelavo in dobavo vojnih in mornarskih potrebščin, ki so jih po potrebi izvažali v razne evropske države. Do leta 1922 je zunanjo podobo tovarne oblikovala tronadstropna železobetonska konstrukcija, ki je s skeletno nadgradnjo, znano po francoskem inženirju Françoisu Hennebiqueju, predstavljala unikum moderne skeletne fasade v Ljubljani, in še danes izstopa. Do začetka 60-ih let je tovarna prehajala iz rok v roke, dokler se zaradi podržavljanja tovarne usnja Indus vanjo ne naseli na novo ustanovljeno podjetje Rog. Prične pa se tudi proizvodnja legendarnih koles Rog. Današnjo zunanjo podobo tovarne lahko torej pripišemo njenemu povojnemu razvoju, ki ga beleži prav začetek izdelave Rogovih koles. Prezidava in preureditev objektov je namreč potekala ravno v obdobju njenega začetka, v drugem valu pa še leta 1963.

Vodstvo Roga je v začetku 90-ih zaradi logističnih stroškov opustilo proizvodnjo na Trubarjevi in združilo vso proizvodno dejavnost na Letališki cesti, nekdanjo proizvodno zgradbo ob Ljubljanici pa je želelo zaščititi. Industrijski kompleks so ljudje kmalu začeli uporabljati za različna kulturna udejstvovanja in prireditve. Začel se je denacionalizacijski postopek stare tovarne. Na mednarodnem kolokviju Evrokulture Rehabilitacija urbanega območja, ki ga je organiziral Oddelek za urbanizem Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL), so udeleženci predlagali, naj se tovarno zaščiti in nameni javnim in mešanim programom (javno-kulturna namembnost, obrtna in stanovanjska). Poslopje je bilo vpisano v Register nepremične kulturne dediščine (RKD) in opredeljeno kot mestna in urbana dediščina. Proces privatizacije se s tem poglavjem konča, saj tovarno kupi MOL s pogodbo o lizingu pri LB Hipo d. o. o.

Ta ogromna zgradba je bila nato prepuščena sama sebi. Njeno samevanje in propadanje je leto za letom vse bolj jezilo njene sosede, občudovalce, ljudi, ki so zanjo imeli načrte ter tudi tiste, ki so jo kot zgradbo cenili in jo želeli zgolj zaščititi. Zato so leta 2006 prostore zasedli študentke in študenti, umetnice in umetniki, ustvarjalci in aktivisti vseh vrst ter kulturne in družbeno usmerjene skupine predvsem mladih, željnih prostora, ki bi jim nudil možnost brezmejne ustvarjalnosti ali pa le mirno zatočišče. Ti so si za prenovo in prilagoditev tovarniških prostorov, ki so v letih neuporabe postali pravo nasprotje udobju, prizadevali sami. Notranjost so preuredili, prebarvali, opremili in stavbi tako dali nov namen, novo prihodnost. Razvijati so začeli mnoge dejavnosti. Nastali so Socialni center političnih aktivistov, humanistične delavnice, debate, seminarji, performansi, glasbeni dogodki, filmski večeri, plesne predstave, skejt turnirji, ateljeji idr. Pozabljeno tovarno so si tisti, ki so v njej videli uporabno prihodnost, prilastili in iz nje naredili “Avtonomno tovarno Rog” (AT Rog), ki se je tako dobro spominjamo. Prostor, ki je brez obvez ponujal priložnost izražanja in delovanja, je postal stičišče alternative, kreativnosti in druženja ljudi vseh vrst, ozadij in zanimanj, zato se je v njem oblikovala zelo ednistvena skupina, rogovci. Hkrati pa je skupnost AT Rog delovala zelo razpršeno, razčlenjeno in kompleksno, ker celovitega pregleda nad dogajanjem pravzaprav ni imel nihče. Raznovrstnosti res ni manjkalo, saj se je v tovarni trlo tako umetnikov, glasbenikov in perfomerjev, poklicnih ali amaterskih, kot tudi študentov, aktivistov in skejterjev. Če pa to Rogovo unikatnost osvetlimo še z druge strani, lahko v njej uzremo tudi njegovo največjo omejitev, saj ravno zaradi tolikšne razčlenjenosti nikoli ni uspel razviti značilnosti, ki skvotu pomagajo preživeti. Nerešeno vprašanje, kako deliti prostore, in zapleti s sosedi so vedno, bolj ali manj, povzročali težave.

Glavne smeri delovanja AT Rog lahko razvrstimo v pet skupin. Umetniško in kulturno ustvarjanje je zajemalo likovno, sodobno, multimedijsko umetnost, grafitarstvo, kiparstvo, gledališče, cirkus, glasbeno ustvarjanje in podobne dejavnosti. Potem so bile tu športno rekreativne dejavnosti, kot so skejtanje, kung fu in treningi tai chija, silk dancing, pilates ter nogomet in košarka. Prirejali so se družabni in glasbeni dogodki, koncerti in zabave. Prostori so se uporabljali tudi za obrtna in ročna dela, na primer šiviljstvo in popravljanje koles. Prav tako pomembna dejavnost aktivizma pa se je udejanjila predvsem skozi izobraževanje, organiziranje shodov, svetovanja, direktne akcije in neformalne politične organizacije. Pripadnost kateri izmed teh nikakor ni bila nujna; nekateri so si pod okriljem skupinskega dela lažje organizirali svoje lastno delovanje, drugi pa so v Rog hodili zgolj zase ali pa so se šele sčasoma začeli bolj vključevati v skupnost. Umetnica Tatiana Kocmur je svoje delovanje v rogovski skupnosti opisala takole: “Kot študenti smo se s prijatelji pogovarjali o tem, da bi bilo dobro imeti atelje izven Akademije, takšen večji, prostoren. Bolj za eksperimentiranje, bili smo v 3. letniku faksa. Ko smo se začeli o tem pogovarjati, je Marko Šajn rekel, da pozna nekoga v Rogu. Kontaktiral je Mateja Stupico. No, in smo šli en dan v Rog, kjer nas je Matej odpeljal do ateljeja v 3. nadstropju. Bil je ogromen in vanj sem se takoj zaljubila – barvit, stene obarvane z različnimi barvami, bilo je svetlo, kot nekakšna pomlad mi je delovalo. In ja, to je bil začetek. Isti dan smo dobili ključe in začeli pospravljati ter urejati prostor za delo. Na začetku se nisem kaj dosti brigala za skupščine, bila sem bolj outsiderka, željna le svojega prostora za ustvarjanje. Proti koncu svojega delovanja tam in prvega napada pa sem se bolj angažirala in bila del skupščine.”

V Rogu je delovalo okoli 15 stalnih kolektivov, sestavljenih iz 50 posameznikov, ti pa so predstavljali središče širšega kroga sodelujočih, ki je obsegal nekje 100 ljudi in nekaj tisoč občasnih uporabnikov, obiskovalcev in podpornikov. Prostorov v uporabi je bilo nekje 52, ostalo so bili predvsem nevarni ali deloma porušeni objekti. Med najbolj nevarnimi sta bila Galvana, kjer so v času izdelave koles galvanizirali njihove okvirje, in Stavba 21, kjer so bili železni stebri delno okvarjeni in prostori pokriti z azbestno kritino, katere delci so nevarni za vdihavanje. Od urejenih umetniških prostorov je bilo nedvomno največ ateljejev, kar 23, bili pa so bolj zasebne narave, saj je vsak umetnik v njih iskal svoj mirni kotiček za kreativno izražanje. Poleg bolj intimnih kotičkov pa so v Rogu delovali tudi gledališče, koncertna dvorana, glasbeno vadbeni prostor in galerija Kljub Vsemu. Dejaven je bil še Second Home, namenjen samoorganizaciji beguncev, migrantov in azilantov.

“Jaz sem imel to strategijo, da ko sem v Rogu, imam vse odprto, saj nimam ničesar za skrivati, ali nekaj potrebuješ ali si pa tudi turist, ki rabi kakšno informacijo. Sicer mi situacije, ko sem se počutil kot info točka, niso bile najljubše, ampak to je skupnost. Če je komu kaj zmanjkalo, npr. orodje, si je to sposodil in odšel ter prinesel nazaj. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, so bili to moji najljubši trenutki v Rogu, ki jih tudi najbolj pogrešam, pretočnost ljudi ter druženje. Težko si predstavljam, da bi bil asocialen, ko bi bil tam, verjetno bi me to tudi hudo motilo,” je svojo izkušnjo delovanja v “zlati dobi” Roga povzel umetnik Tilen Mihelič Kurent.

Poleti leta 2016 so z MOL prišle grožnje o evikciji, zato se je oblikovalo gibanje “Ohranimo Tovarno Rog”, ki je poskus evikcije uspešno zaustavilo. Vsaj v primeru “prvega napada”. Osem pripadnikov tovarne je kmalu za tem vložilo tožbo proti MOL zaradi kršitve posestniških pravic uporabnikov Roga; trdili so namreč, da imajo glede na svojo 10-letno aktivnost v tovarni pravico do posedovanja prostorov. Sodišče je v odgovor izdalo začasno sodno odredbo v prid uveljavitve posestniškega varstva za uporabnike AT Rog, saj so privatne varnostne službe ob poskusu evikcije uporabile prekomerno silo. S tem so se rogovci začasno zavarovali pred nenapovedanimi vstopi in začetkom rušenja tovarne. MOL je v odgovor sprožil civilno odškodninsko tožbo proti rogovcem in jo dobil. Šest od osmih uporabnikov, ki so se pritožili, je moralo Rog zapustiti, saj je bil poskus dokazovanja, da še vedno uporabljajo rogovske prostore, neuspešen. Vse to je po več bitkah privedlo do končnega udarca 19. januarja 2021, ko se je po petih letih boja proti izgubi doma, ateljejev, premoženja in živali na cesti znašlo veliko število uporabnikov Roga. MOL je pričel z obljubljenim rušenjem. Evikcijo so zaradi nasilnosti rogovcev spremljali policisti, ki jih je za pomoč prosila varnostna služba MOL. Nenaden in pretresljiv dogodek je sprožil vrsto odmevnih prostestov zaradi neodobravanja dejanj občine, kar pa je med rogovci in njihovimi podporniki na eni strani ter oblastjo na drugi še poglobilo prepad.

Takole se procesa evikcije spominja Tilen, ki je opažal medijsko zavajanje:
“Med vsemi stvarmi sem prinesel s sabo še nedelujoč hladilnik in pralni stroj, ki sta bila postavljena pred vhodom v glavno stavbo. Zraven sta stala še dva kipa, nekaj stvari so mi sicer vzeli že sproti. Oni pa so spravili hladilnik in pralni stroj kasneje na Povšetovo. Isti dan sva šla z Desotom po njegove stvari in on je mislil, da ima tam pečko, tudi napisal je, da jo ima. Pustili so vse peči do zadnjega. Potem pa vidiva, kako so vse stvari, ki jih nisem uspel rešit, začeli metat dol, tudi kipe od prijateljice. Ohranili so nedelujoči pralni stroj in hladilnik in v članku napisali, da je šlo za zapakirane gospodinjske aparate. Pustili so samo tiste stvari, v katerih so videli potencialni zaslužek.”

Izjemno pomemben element Roga je bil njegova tovarniška arhitekturna podoba, ki je vse od leta 2006 reševala prostorsko problematiko mnogih umetnic in umetnikov. Nudila je res veliko zapuščenih prostorov, ki so bili primerni za projekte kakršnih koli razsežnosti. Prostornost je bila ključna za Cirkusarno, ki je služila kot vadbeni prostor različnih cirkuških in sorodnih veščin, prav tako pa tudi kot gledališče. Dober primer sta še skejterska skupnost, ki si je v Rogu postavila svoj skejt park, in grafitna umetnost, ki krasi njegovo notranjost in zunanjost. Od drugih galerijskih prostorov se je Rog vsekakor ločil po tem, da nad njegovim delovanjem nihče ni imel celostnega pregleda in moči, in drži tudi, da sta prav ti okoliščini nehierarhičnosti in enakopravnosti privabili toliko ljudi. Rog je bil na svojevrsten način zmožen kohezivnega povezovanja umetnikov in omogočal je prostor tistim, ki so si ga želeli. Predvsem je bila to izvrstna priložnost za mlajše umetnike, ki so si komaj začeli utirati pot na sceno. S tem Rog odpira diskusijo o svobodnejših umetniških prostorih, ki niso odvisni od nadzora države in občine, kar pa pod vprašaj postavi delovanje kritikov, kuratorjev, galeristov in muzealcev. Lahko ga razumemo kot poskus vzpostavitve alternativnega prostora, ki je namenjen zgolj umetnikovi želji po izražanju. Umetnikova edina obveza, če je želel svoj atelje obdržati, je bila torej njegova lastna samoiniciativa. Uporaba in oskrba ateljeja je bila za umetnikovo dobro nujna, ni pa obstajalo nobeno pravilo, ki bi umetnika zavezovalo k časovno pogojenemu številu produkcij. Tudi ob vstopu ni bilo potrebe po kakršnemkoli dokazovanju umetniške dejavnosti, ni bilo razpisov ali zahtev po portfoliju; če si suvereno povedal, da želiš biti v Rogu, si tam tudi bil. Velja pa opozoriti na to, da kljub lahki dostopnosti in finančni neodvisnosti spet ni bilo tako preprosto priti do prostora. “Čeprav je bilo zastonj, je bilo veliko drugega dela, zaradi katerega so ljudje tudi odšli. To ni tako, da kar prideš, pa imaš vse na razpolago. Velike procedure so bile, in preden si začel ustvarjati, si moral dati to skozi. To je pomenilo veliko discipline, kar je zelo dobro izkusiti. Definitivno pa je bilo zastonj, če si ubogi študent, si to lahko celo privoščiš,” je o začetkih v Rogu še povedala Tatiana.

AT Rog bo kot primer industrijske kulturne dediščine, s svojo bogato zgodovino, mnogimi lastniki in kot prostor enega najbolj znanih in vplivnih umetniških gibanj v Sloveniji živel za vedno. Ostal bo znan po vztrajnosti svojih rogovcev, ki so se zanj borili do zadnjega dneva delovanja, in po sožitju umetnikov, kar je pri nas pravi unikum. O tem, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z njim, lahko samo ugibamo, nedvomno pa se bo do njegovega zadnjega diha zanj bojevalo mnogo ljudi.

Zala Kramperšek

Ilustracije: Lana Požlep

The post Rog, od kolesa do slovesa appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 19, 2022 09:39 AM

December 09, 2020

Za poslušat.

Oči so zarošene, para se kondenzira pod masko in rine naravnost v zrkla, oči so utrujene, nenehno gledanje v sploščene podobe ljudi, ki se pretakajo v domače pisarne prek zooma in drugih konferenčnih orodij, terja svoj davek. Čas je za poslušanje.
 
Da je glasbena sfera na Slovenskem, podobno kot drugod, zaradi zaprtja fizičnih prostorov njenega pojavljanja utrpela veliko škodo, je dobro znano. Koncerte se je skušalo nadomestiti s koncerti od doma in raznimi spletnimi prenosi. A tako kot se slika lahko splošči, se lahko tudi zvok. Čas je za poslušanje plošč.
 
Glasbena produkcija v lokalnem okolju je tudi letos prinesla precej novosti. Naj omenimo le nekaj morda manj opaženih, a nič manj zanimivih, tako, za pokušino.
 
Pri ljubljanski podzemni založbi ŠOP so objavljali kot zmešani. Samo letos naštejemo dvajset novih plošč v spletnih izdajah. Toplo priporočamo poslušalski sprehod po njihovih raznolikih zvočnih prostorih in štimungah.  
 
Založba Klopotec ni prav nič zaostajala. Letos so izdali več krasnih plošč v žanru, ki ga nekoliko široko imenujejo »jazz«. Plošče je mogoče dobiti tudi na fizičnih nosilcih, nekatere pa so opremljene celo s prav finimi knjižicami. V posluh predlagamo tudi njihovo serijo podcastov; v zadnjem najdemo pogovor s tolkalcem Galom Furlanom.
 
Skladateljica Brina Jež Brezavšček je pri ediciji Društva slovenskih skladateljev objavila ploščo Ponotranjene razsežnosti.
 
Bobnar in elektrofonik Jaka Berger je že tekom spomladanske izvedbe splošne karantene v pogovoru z Luko Zagoričnikom za portal Centralala govoril o svojem doživljanju aktualnih razmer. Povedal je, da se ukvarja z novimi albumi. Od takrat je pri svoji spletni založbi Zvočni prepihi objavil sedem plošč.
 
Opozorimo naj tudi na delo dr. Primoža Trdana, sodelavca 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Trdan že vrsto let urednikuje in vodi radijsko oddajo Arsov art atelje, v kateri se posveča novim, radiofonskim in elektroakustičnim glasbam. Leta 2019 je doktoriral z disertacijo »Slovenska elektroakustična glasba in zvočna umetnost«, letos pa ta obsežen korpus znanja prenaša v radijski cikel »Oscilacije«. Prve tri oddaje je mogoče poslušati tule, še nekaj pa se jih ima zvrstiti do konca leta, zato velja spremljati Arsov art atelje. Obenem pa v branje predlagamo intervju s Trdanom za Centralala.

The post Za poslušat. appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on December 09, 2020 11:04 AM

Obletnica smrti umetnice Mare Kralj

Letos bi veljalo obeležiti deseto obletnico smrti kiparke, slikarke, ilustratorke, lutkarice in filmske maskerke Mare Kralj (1909–2010).

Vir: dLib – Digitalna knjižnica Slovenije


O avtorici si lahko seveda na hitro preberemo v vsevedni Wikipedii, ali pa, še bolje, poslušamo posnetek predstavitev in predavanj, ki so jih lani pripravile mag. Olga Paulič, dr. Vesna Koželj Oblak, Petra Platner, Mojca Slana, Meta Hvaliček, Marjana Rančič in Breda Levec za cikel Znamenite Slovenke pri Slovenski matici.

Lutke, ki jih je Mara Kralj ustvarila za predstavo Čarobna skrinja (1953; po Eugenu Kollerju priredil Frane Miličinski, režiral Jože Pengov). Vir: arhiv Lutkovnega gledališča Ljubljana, objavljeno na FB strani Lutkovnega muzeja

Spomnimo naj tudi, da se na Kulturniku nahaja Iskalnik po zbranih digitaliziranih podatkih o umetnicah in umetnikih – Kulturnikove podatkovne zbirke >>>

The post Obletnica smrti umetnice Mare Kralj appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on December 09, 2020 11:03 AM

December 08, 2020

NALOŽ! Kulturnikova video-serijalka o transformacijah družbe in kulture v digitalni dobi

Na Kulturniku že celo leto spremljamo napore umetništva in kulturništva, da bi preživelo kljub korona-ukrepom in prepuščenosti ekonomskemu hiranju. Opazujemo poskuse kulturnih institucij, da bi kar se da tekoče nadaljevale s svojim delom, četudi so morale zapreti vrata svojih prostorov. Vse je šlo na splet. Toda to ni tako trivialna poteza.
 
Kaj torej za kulturo in umetnost pomeni selitev vsebin in dogodkov na splet? Kako se spreminjata javnost in javno, kako pogled in posluh, kako prostor? Ali je bila scena pripravljena na nenaden prehod iz fizičnega v virtualni prostor, ki so ga izzvali koronski ukrepi? Kaj je in kaj bi lahko bilo?
 
Da bi se približali odgovorom, smo povabili vrsto umtnic in umetnikov ter premišljevalk in premišljevalcev sodobnosti, ki so prispevali svoje video-kolumne na teme, kot so e-knjige in bralna kultura, digitalni arhivi, film na spletu, koncerti od doma, spletne galerije, vpliv globalnega kapitalističnega sistema in digitalne dobe na umetnost in kulturo v dobi korone … Nastala je video serijalka NALOŽ!

Vsak dan ena video-kolumna. Od 7. decembra do pričakovanega, a neznanega datuma konca. Kolumniste izbira za vas in nas Nina Dragičević.
 
Celoten nabor kolumn in kolumnistov najdete na spletni strani serijalke NALOŽ!
 
Tule pa je prvi prispevek, intervju z dr. Marino Gržinič (ZRC SAZU):

The post NALOŽ! Kulturnikova video-serijalka o transformacijah družbe in kulture v digitalni dobi appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on December 08, 2020 09:38 AM

November 18, 2020

Spletne umetnosti

Glede na to, da se danes, morda bolj kot nekoč, sprašujemo, kako je z umetnostjo v dobi zaprth kulturnih institucij, in kontempliramo o podobi umetnosti na internetu, se velja spomniti spletne umetnosti, ki je, kot nakazuje že ime, spletno platformo uporabila ne za odlagališče, pač pa za potencialni material in vsebino umetnosti. Spletna umetnost oziroma net art ima relativno dolgo zgodovino (na hitro si o njej lahko preberemo na Wikipedii, kakopak) in očitno tudi nenehno aktualnost. Četudi je klikanje že zdavnaj prenehalo biti zanimivo početje in se je preobrazilo v vsakdanjo nujnost, neizogibno povezano z delom, po novem tudi s sodelovanjem staršev v izobraževalnih procesih, in je zato morda predlog, da preklikajmo še kaj, neprimeren, naj vendarle opozorimo na nekaj “velikih imen” na področju internetnih umetnosti:

Olia Lialina >>>

Joan Heemskerk in Dirk Paesmans alias JODI >>>

Skawennati >>>

Michael Mandiberg >>>

Daniel García Andujar >>>

Albertine Meunier >>>

Teo Spiller: net.art net.art.trade; Vir: Wikipedia

Seveda pa ne smemo spregledati dogajanja na področju spletne umetnosti v lokalnem okolju. Spomnimo naj torej na delo Vuka Čosića, Hommage Mondrianu v avtorstvu Tea Spillerja, mnoge projekte Igorja Štromajerja in Jake Železnika ter na delo ekipe okrog spletnega zina Kimoto Timota.


V tistih vse manj redkih trenutkih, ko se nam zdi, da nam internet predvsem para živce, se velja spomniti, da iz njega izhajajo izjemno zanimiva umetniška gibanja. Sicer pa prav gotovo ni internet tisti, ki spravlja v norost, morda pa je kaj drugega:

Grafit v bližini ljubljanske železniške postaje. Vir: blog Around the World in 365 DaysGrafit v bližini ljubljanske železniške postaje. Vir: blog Around the World in 365 Days


Grafit v bližini ljubljanske železniške postaje. Vir: blog Around the World in 365 Days

The post Spletne umetnosti appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:18 AM

Novice iz sveta kulture in umetnosti

Če smo že govorili o knjigah: Na Javni agenciji za knjigo RS predpisujejo najnižje avtorske honorarje, ki jih morajo izplačati založniki, izbrani na razpisih in pozivih agencije, ki imajo z agencijo sklenjeno pogodbo o sofinanciranju. Najnižji honorar za eno avtorsko polo (pribl. 16 strani) izvirnega literarnega teksta je v Sloveniji 365 eur. Za avtorsko polo prevoda naj bi prevajalec ali prevajalka dobila najmanj 282 eur. Medtem je bil neki belgijski tekmovalni golob, da, golob, menda prodan za 1.600.000 eur. Sklep je na dlani: bolje golob v roki kot pa knjiga … kjerkoli?

Mary Wollstonecraft (1759–1797) je bila angleška pisateljica, filozofinja in borka za pravice žensk. Mati feminizma, ji pogosto pravijo. Skrajni čas je bil, da se ji rojstni London posveti, mar ne? No, in se je. Angažirali so angleško kiparko Maggi Hambling in ji postavili spomenik. Da za to delo niso angažirali kiparja, pač pa kiparko, je v družbi, kakršna je, samo po sebi vedno znova izjemen dosežek. Toda zgodba se ne konča pri tem. Skulptura sicer ni izrecna upodobitev Wollstonecraft, predstavljala naj bi vse ženske. A kljub temu je povzročila – internet pa omogočil – izbruh feminističnih kritik. Zakaj morajo biti skulpture žensk vedno upodobitve golih žensk? Zakaj morajo vedno imeti tako tipično perfektne poteze? Dajmo, slecimo Kolumba, nenazadnje pa tudi Prešerna iz tistih slojev plaht. 

Naslednje leto bo 110. obletnica rojstva virtuozinje na tereminu Clare Rockmore. Letos, ko sta na delu pandemija in zapiranje javnega življenja, večkrat slišimo, da v ospredje prihajajo zvoki “narave” in živali, ki so uzurpirale prostor, ki ga je najprej uzurpiral človek. A morda je zdaj tudi čas, da se obrnemo k nekoliko nevsakdanjim zvočnim konstruktom. Recimo, k zvokom teremina. Ta instrument je bil izumljen pred 100 leti, navdušil javnosti in nato bil poslan v pozabo. Kulturna redakcija hiše BBC se ga zdaj spominja v prav finem preglednem članku. Spomnimo tudi, da je v tukajšnjem prostoru pred leti deloval Theremidi Orchestra, ki je bil ustanovljen po zaključku tridnevne delavnice izdelovanja teremin in theremidi fizičnih vmesnikov na Ljudmili. Zasedbo so sestavljali: Ida Hiršenfelder, Dare Pejić, Tina Dolinšek, Robertina Šebjanič, Saša Spačal, Dušan Zidar, Luka Frelih, Tilen Sepič, Simon Bergoč, Borut Savski, Isac Petruzzi, Ian Soroka in Matic Urbanija.

Clara Rockmore igra Saint-Saënsa

The post Novice iz sveta kulture in umetnosti appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:14 AM

Novi literarni zakladi

Zdi se, da se nam želi na vse pretege približati prepričanje, da so knjige skrajno nepomembne za človekov kulturni razvoj, bralna kultura prav tako, pismenost prav tako. O tem je med drugim nedavno tega razmišljala tudi pesnica Nataša Velikonja za spletni časopis Društva slovenskih pisateljev Vrabec anarhist. Medtem ko so knjigarne zaprte, pa vendarle nekje, v temnih kotih, pod temnimi vrati in nasploh stran od velikih luči nastajajo izjemna literarna dela. Naj torej opozorimo le na nekaj, res le na nekaj novejših literarnih pridobitev v tem prostoru:

Letos smo dobili novo knjigo pesnice Maje Vidmar Pojavi (LUD Literatura), pri isti založbi pa je svoje pesmi izdal tudi Peter Semolič. Pri LUD Šerpa sta objavila pesnika Dejan Koban in Tone Škerjanc. Da je pesnik Iztok Osojnik jako prolifičen avtor, verjetno ni treba poudarjati (a pravkar smo). Letos je objavil ne eno, ampak dve novi pesniški zbirki: Poskus državnega udara pod pretvezo epidemije (Hiša poezije) in Maraton puhlosti in nesmislov (Polica Dubova). Mimogrede, med bralci v Sloveniji, in že teh je relativno malo, je še najmanj tistih, ki posegajo po poeziji. Predlog je seveda naslednji: včasih je še kako smiselno biti v manjšini.

Založba ŠKUC je poskrbela za prvi evropski knjižni prevod pesmi afroameriške feministične in lezbične avtorice Pat Parker v prevodu Nataše Velikonja ter pesniško biografijo Arthurja Rimbauda, katerega pesmi je prevedel Brane Mozetič, knjigo pa sestavil Matjaž Lunaček

Medtem je Sara Virk prevedla za založbo Litera romaneskni prvenec argentinske pisateljice Samante Schweblin Varna razdaljaLuna J. Šribar pa je pri isti založbi izdala kratkoprozni prvenec Konstrukt d. b. o. (Litera).

Založba Goga se je v zadnjih mesecih posvetila objavi prevodnih del: roman In njegovo ime bo Maejolijn van Heemstra je izšel v prevodu Staše Pavlovič, roman Pajtima Statovca Moj mačkon Jugoslavija pa je prevedla Julija Potrč Šavli.

Na področju družbenih teorij, sociologije in filozofije se je prav tako zgodilo več, kot bi lahko zaobjeli v eni kratki objavi. Franček Drenovec je za Založbo *cf. brskal po marksizmu in nas razveselil s knjigo V skritem raju kapitalizma. S knjigo Ideologija in ideološki aparati države, ki je v prevodu legendarne Zoje Skušek izšla že leta 2018, se je oktobra proslavljalo rojstni dan Louisa Althusserja (in aktualnost same knjige). Študija Dejana Aubrehta Tesnoba, dolgčas in obup prav tako ni nova, izšla je leta 2013 pri založbi Analecta, a se zdi, da na aktualnosti res ni izgubila. Kakorkoli že, čaka nas tudi še kar nekaj knjig iz založbe Studia Humanitatis.
Spomnimo naj seveda tudi na to, da se da mnoge knjige ne le kupiti, pač pa tudi izposoditi. Temu je namenjena spletna knjižnica Biblos.

The post Novi literarni zakladi appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:11 AM

Sicer pa …

Nekaj novic iz sveta umetnosti:

Journal of Cultural Heritage je objavil članek Pascala Cotteja, ki je skoraj petnajst let razvijal novo tehnološko metodo za analizo slik. Ugotovil je, da se pod Mona Liso skriva marsikaj, kar je očesu nevidnega. Članek je dostopen tule, povzetek o avtorjevem procesu in ugovitvah pa je objavljen tule. Nas pa zanima, kaj bi pokazala takšna skeniranja slik, nastalih na Slovenskem. Recimo, ali bi slika Saše ŠantelaKoncil slovenske glasbe (1936) utegnila razkriti, oh, kaj pa vemo, kakšno skladateljico? Ne, a?

V ZDA so septembra podelili televizijske Emmyje, v Sloveniji pa v teh dneh filmske Vesne. Pa Nobelovo nagrado pesnici Louise Glück, tokrat brez Handke fiaskov. Pričakuje pa se še raglasitev prejemnice ali prejemnika Jenkove nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Nominiranke in nominiranci so: Jana Putrle Srdić – Oko očesu vrana (Center za Slovensko Književnost, 2020), Maja Vidmar – Pojavi (LUD Literatura/Prišleki, 2020), Lucija Stupica – Točke izginjanja (LUD Literatura/Prišleki, 2019), Uroš Zupan – Sanjska knjiga (Cankarjeva založba, 2020), Brane Mozetič – Sanje v drugem jeziku (ŠKUC/Lambda, 2018).

Na plan je prišlo na stotine homoerotičnih risb angleškega slikarja Duncana Granta (1885–1978), člana skupine Bloomsbury. Risbe so nastale v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa v diskretnosti predane avtorjevemu prijatelju Edwardu Le Basu. In tako dalje, dokler niso, kljub pogoosti usodi homoseksualnih umetniških del, ki je uničenje, pristale pod nekega gledališkega oblikovalca. Ta jih je privlekel iz klozeta. Človek ne more, da se ne bi vprašal, kaj vse se skriva v omarah na Slovenskem.

Duncan Grant and John Maynard Keynes photographed facing each other c.1913.

Duncan Grant in njegov ljubimec, ekonomist John Maynard Keynes. 
Vir: Wikipedia

Oktobra se, tako kot vsak mesec, zgodi vse. Oktobra leta 1876 se je, poroča Kamra, rodila Meta Baš, slovenska amaterska gledališka igralka. Prav tako oktobra je izšla naslednja številka Slovenke: glasila Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko, v katerem najdemo ugotovitev, strnjeno v en sam članek: Naše žene čakajo velike naloge. Obenem pa je oktober tudi mesec rojstva Margaret Thatcher, zato raje ne nadaljujmo.

Vir: dLib.si, Slovenka (oktober 1944), letnik 2, številka 7a

New York je v pričakovanju razkritja kipa Meduze na mestu, kjer je bilo sojenje tistemu nadlegovalcu žensk Harveyu Weinsteinu. Kot je to značilno za sodobno razumevanje feminističnih gest v glavnem toku, dela ni ustvarila kiparka. Avtor je Luciano Garbati. Feministična aktivistka Wagatwe Wanjuki je ob tem zapisala:

Vir: Twitter

The post Sicer pa … appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:10 AM

Festivali – Kaj je že to?

Krasno leto, ni kaj. Tudi za kulturne in umetniške festivale. Festivalska forma spodbuja masovno združevanje ljudi, potem pa, na, konec združevanj in druženj. Vpliv koronavirusne pandemije na festivale v Sloveniji ni majhen. Kaotične razmere tega časa se povsem razjasnijo v Culture.si festivalski infografiki, ki spremlja količino in datumsko razporeditev obsežnega števila festivalov.

Za začetek: če smo jih lani detektirali okrog 200, smo jih letos zagrabili skoraj 50 manj. Poleg tega gre opaziti datumske prerazporeditve. Puf, trije festivalski meseci odpadejo. Sledi jesenska zgostitev, hitenje kulturniških producentk in producentov, da bi čimveč, kaj čimveč, vse stlačili v jesenske mesece, porabili tista sredstva, pa če se svet sesuje, da bi le nekako zagotovili vsem deležnikom, in teh ni malo, pričakovane honorarje.

Takole je to videti:
Leta 2019:


Leta 2020:

Toda, še enkrat, ne gre le za prestavljanja – in smart organizacijske manevre tipa prerazporejanje festivalske zgoščenosti na celoletne dogodkovne platforme –, ampak za dobesedno izpad festivalov. Jih je bilo preveč? Ne. Je kulture in kulturnikov lahko preveč? Ne.

Poglejmo si še, kaj se je zgodilo festivalom na posameznih področjih. Izpostavimo naj zlasti nove, vizualne in intermedijske umetnosti. Nikdar jih ni bilo absolutno mnogo.

Leta 2019:

Leta 2020:

Manj festivalov in krajši festivali. Pač manj. Ampak manj ni več. Ne v kulturi. Samo manj je.

Na področju glasbe:
Zaznali smo upad za vsaj 30 uveljavljenih festivalov. 30. Trideset. TRIDESET.

Leta 2019:

Leta 2020:

To ni nepomembno in o tem je bilo že ogromno napisanega še pred tole pandemijo. O tem so  pisali v mednarodni reviji za urbanistiko Cities (2019), raziskovali v globalni raziskavi The Power of Live (2019) in o tem razmišljali v knjigah Coughing and Clapping: Investigating Audience Experience (Routledge, 2016), The Future of Live Music (Bloomsbury, 2020) in drugod. Sori, Spotify, tega se ne da zamenjati s streamom muzike.

A videti je, da kljub neskončnim omejitvam, ki veljajo za kulturo, ne pa tudi za vsa druga združevanja ljudi, festivalneži nadaljujejo svoje delo. Do konca se ima zgoditi, upajmo, še kar nekaj glasbenih, gledaliških, filmskih, novomedijskih in drugih festivalov. Katerih, ugotovite z lahkotnim klikanjem po infografiki.

The post Festivali – Kaj je že to? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on November 18, 2020 07:07 AM

July 02, 2020

Black Lives Matter umetnost

Kot je že dobro znano, je 5. junija na ulicah Washingtona, ki vodijo k Beli hiši, nastal mural Black Lives Matter. Umetniško delo, ki ga je naročila županja Muriel Bowser, je v vsej svoji veličini dobilo ogromno pozornosti. Opazilo ga je celo občinstvo v vesolju.

Toda ta vizualni spektakel je morda del problema, ki ga gibanje Black Lives Matter naslavlja. Še isti dan so v izjavi za javnost zapisali, da je ta mural »performativna distrakcija od resničnih sprememb politik.« Omenjeni mural preimenuje ulico, izpusti pa imena, konkretne ljudi, ki so bili umorjeni v policijskem nasilju – to so George Floyd, Breonna Taylor, Tony McDade, Dreasjon Reed, Jeffery Price, D’Quan Young, Marqueese Alston, Terrence Sterling, Ralphael Briscoe in mnogi drugi, obenem pa izpušča zahteve gibanja. Tule si preberite celotno izjavo za javnost.Časopis Guardian je medtem sestavil spletno zbirko protirasističnih Black Lives Matter umetniških del, ki so nastala na ulicah New Yorka.

The post Black Lives Matter umetnost appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 02, 2020 07:37 AM

July 01, 2020

Kreativni sektor v času epidemije

Pomen kulturnega in kreativnega sektorja v družbi in gospodarstvu je edinstven. Zmogljivosti arhitekture, oblikovanja, glasbe, filma, gledališča, literature, medijev, kulturne dediščine in drugih dejavnosti, ki jih prištevamo v kulturni in kreativni sektor, so pomembne za razvoj družbe in gospodarstva ter so nepogrešljiv člen pri soočanju z ekološkimi, tehnološkimi ter drugimi razvojnimi in družbenimi izzivi.

Zato je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani 4. junija 2020 v organizaciji Centra za kreativnost potekala diskusija »Pomen kreativnega sektorja ter njegov položaj v času epidemije«, na kateri so sodelovali dr. Nika Murovec in dr. Damjan Kavaš iz Inštituta za ekonomska raziskovanja, dr. Barbara Predan, predavateljica na ALUO, ter Anja Zorko iz Centra za kreativnost, okroglo mizo je moderirala Meta Štular. Na dogodku so predstavili tudi dve izjemno pomembni raziskavi: Statistična analiza KKS 2008–2017 in Kulturno-kreativni imperativ.
Prva raziskava, Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017, je zajela 35.212 posameznikov, delujočih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v KKS. Študija ponuja osnovni vpogled v obseg sektorja in njegove potenciale ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave in priporočila za oblikovanje politik na področju KKS, ki bodo vzpodbujale razvoj sektorja, ustrezno javno podporo ter financiranje. Brošura Kulturno-kreativni imperativ predstavlja pregled ključnih ugotovitev in interpretacijo njihovega pomena za kulturni in kreativni sektor, v njej pa najdemo tudi priporočila za razvoj politik na področju KKS.

The post Kreativni sektor v času epidemije appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on July 01, 2020 07:35 AM

May 25, 2020

Alenka Pirman: KORONA IN KLIC DOLŽNOSTI

Ko je vse odpovedano in vse zaprto, kaj nam preostane? Ulica in svetovni splet. Bog ne daj, da bi crknil … internet! Čez noč so se ustvarjalci, kulturni producenti in ustanove po celem svetu znašli na istem. Sprva so svoje občinstvo na spletu lahko založili le s tistim, kar so že imeli in znali delati, nato pa so nekateri začeli razvijati tudi nove vsebine. Slovenska kultura še nikoli ni imela take konkurence kot v času pandemije. 

Popestritev življenja ljudi v ujetništvu 

Morda bo kdo kdaj res analiziral, kakšne taktike so naše umetnice in umetniki ter kulturniki in kulturnice ubrali v izrednih razmerah, ki so postavile na glavo vse načrte in rutine. Kaj vse so ponudili svojemu občinstvu? So ga dosegli, se z njim povezali ali ga celo razširili? Jih bodo financerji za odgovorno ravnanje nagradili ali vsaj potrepljali po ramenih? Ali pa jih izpolnjuje že pregovorno zadoščenje, da so za ljudi naredili nekaj dobrega? Nič od tega ne bo v tem zapisu, le nekaj vtisov. 

Dejstvo je, da smo bili zasuti s spletnimi povezavami. Kulturnik je popisoval ponudbo, seznami so impresivni! Na spletu so se znašle ure in ure brezplačnih arhivskih posnetkov, filmov ter na stotine mikrodogodkov, ki so se odvijali v živo. Človek se vpraša, zakaj? Znana so pričevanja, da v težkih trenutkih pesem zaleže bolj kot kruh. So bili torej umetnice in umetniki ter kulturniki in kulturnice v času korona virusa nepogrešljivi komunalni delavci za dvig morale delovnega ljudstva, da se to ne bo phalo le s tujerodnimi proizvodi? 

Prva vtisa: prevladuje pojmovanje umetnosti in kulture kot popestritve življenja v brezizhodnem labirintu neoliberalizma. In da spontana ponudba spletnih vsebin enostavno odraža raven (ne)obstoječih strategij in znanj uporabe spleta v posameznih kulturnih organizacijah. 

Korona zapik

Razumljivo, da zabavni ustvarjalci zabavajo še naprej. A v navalu navdiha in navdušenja nad novoodkritim poslanstvom se jim je pridružila tudi »obilica karanteniranih, ki izkorišča možnost za pet minut slave. Iz podstrešij so izvlekli kitare in frajtonarice, da nam pod korona pretvezo igrajo in prepevajo. Celo novi predsednik vlade rima in sklada. In potem nam to še podarja!« Tomaž Grom, glasbenik in umetniški vodja Zavoda Sploh, je z bralci e-časopisa Centralala delil še druge bridke pomisleke o smislu ustvarjanja v času koronakrize. Njihova rubrika (Samo)iniciative (samo)zaposlenih je dragocen vpogled v antropologijo ustvarjalcev »med štirimi stenami«. Ob bok bi jim postavila kratkočasne intervjujčke z umetniki Spoznaj umetnico / umetnika, ki jih je v tem času začela pripravljati Umetnostna galerija Maribor in ki se lepo podajo poslanstvu institucije, obenem pa bralcu prinesejo nekaj novega onkraj promocijskega lajnanja. Tretji vtis: umetnost ni nikomur nič dolžna, kultura pa.

Četrti vtis je, da je bil koronačas tudi čas za introspekcijo in da smo lahko hvaležni vsem tistim ustvarjalcem, kulturnim menedžerjem in producentom, ki so z nami javno delili svoje debate, izsledke in razmišljanja prek videokonferenc. Taki sta bili Pandemija skozi lokalno glasbeno sceno Radia Študent in Muzeji v času koronavirusa v režiji Skupnosti muzejev Slovenije in ICOM Slovenija. Slednja je prinesla celo rezultate ankete o trenutnem stanju v slovenskem muzealstvu

V primežu komercialnih platform

Toda … Kje pa se je odvijala in kje leži večina tega bogastva slovenskih spletnih vsebin? I, na Zoomu, YouTubeu, Facebooku, Vimeu in tako naprej. Ne le, da bo vsaka javna kulturna institucija v bodoče enostavno morala znati proizvajati lastne multimedijske vsebine in jih oddajati prek družbenih omrežij, kjer se zadržuje del njihovega občinstva, poskrbeti bo morala tudi za tiste, ki nas/jih tam ni!

Nekaj svetlih zgledov za distribucijo spletnih vsebin pod lastnimi, nadzorovanimi pogoji na nacionalni ravni že imamo. Repozitorij Mrežni muzej sedaj gosti tudi kurirano spletno razstavo Virusni portreti ali pa kratko vodstvo kustosa Marka Jenka po Mušičevi razstavi Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua v Moderni galeriji. Dobro se je izkazala tudi Baza slovenskega filma, ki se je s filmskimi ustvarjalci dogovorila za brezplačno tedensko ponudbo slovenskih filmov, Arnesova tehnična ekipa pa je bila pri roki, ko je naval na film v spomin na preminulega Petra Musevskega presegel vsa pričakovanja. Se sploh zavedamo, kakšno družbeno premoženje je Arnes?! Upamo, da bodo v njihovih e-učilnicah pristali tudi simpatični, poučni klipi mariborskega Muzeja narodne osvoboditve

The post Alenka Pirman: KORONA IN KLIC DOLŽNOSTI appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 25, 2020 07:59 AM

May 12, 2020

Kultura, ki jo lahko izkusite skoraj v živo

  • 2. december do 8. februar: Jasmina Cibic: Fundus prizadevanja, razstava v Muzeju Sodobne Umetnosti Metelkova >>>
  • 3. december do 30. januar: Virtualni Zimski salon ZDSLU: Mali formati, prodajna razstava Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov >>>
  • 8. december do 7. januar: Kaj so nevladne organizacije?, razstava stripa v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše >>>
  • 9. december do 7. januar: Natan Esku: NAGAČENCI, razstava v Galeriji Kresija >>>
  • 12. do 20. december: 36. FESTIVAL LGBT FILMA, filmski festival >>>
  • 18. december do 15. januar: ADIJO / GOODBYE 2020! FILMMAKING MARATHON, spletni maraton filmskega ustvarjanja >>>
  • 21. december: PIFlab: KodoVŽivetja – spletno srečanje z Majo Kraljič, spletna delavnica live codinga >>>
  • 21. december: Noč kratkih filmov 2020, spletni program kratkih filmov >>>
  • 21. december do 24. januar: Tilyen Mucik: ŽBUNJE, fotografska razstava @ Mestna hiša (Magistrat, Rotovž) >>>
  • 21. do 29. december: Tilen Sepič: Kozmični dež, svetlobno-zvočna postavitev @ osmo/za >>>
  • 21. december do 30. maj: edu.arh: Prakse arhitekturnega izobraževanja, razstava o praksah arhitekturnega izobraževanja danes >>>
  • 21.december: PIFlab: KodoVŽivetja – spletno srečanje z Majo Kraljič, spletno srečanje >>>
  • 22. december: Chris Eckman @ Vodnikova domačija, spletni prenos solo nastopa v živo >>>
  • 22. december: LGBTQ literarni večer in predstavitev novih knjig iz Škuceve zbirke Lambda, literarni večer na spletu >>>
  • 22. december: Frederick Joe Evans IV. (Left Lane Cruiser) | Ostrigin maraton 2020, spletni prenos koncerta v živo >>>
  • 22. december: Kavarniški večer: Behind the concealer, spletnio dogodek >>>
  • 23. december: PLIŠ, spletni prenos koncerta v živo >>>
  • 23. december: Literarni zdaj-trk: Feri Lainšček, spletni prenos pogovora >>>
  • 23. december: Prosto-vezje | Anže Sekelj & Staš Vrenko: HEX 1.0, spletna delavnica >>>
  • 23. december: Novi začetki, spletni prenos osrednjega dogodka Mladih zmajev Črnuče >>>
  • 23. december: Azili: Eseji o socialni situaciji duševnih bolnikov in drugih zaprtih varovancev, spletni dogodek >>>
  • 26. december: N’toko | Ostrigin maraton 2020, spletni prenos koncerta v živo >>>
  • 27. december: V živo in prek spleta: Mismo Nismo | Ostrigin maraton 2020, spletni prenos pogovora s člani cirkuške alt- art skupine >>>
  • 28. december: Prosto-vezje: Klemens Kohlweis & Staš Vrenko : Dirty Module, spletna delavnica >>>
  • 30. december: Novi začetki, spletni prenos osrednjega dogodka Mladih zmajev Črnuče >>>
  • 8. januar: Gržinić & Pristovšek: »Biopolitika/nekropolitika«, spletni prenos predavanj >>>
  • Kinodvor: Kino igrišče >>>
  • Moderna galerija+MSUM: Serija Artemija in SLOVAR | Ljubezen v času covida-19 >>>
  • Razstave v Cankarjevem domu so, a se do njih ne da priti >>>

Več napovedi za naprej, zdaj in nazaj pa na Kulturnikovem zbirniku dogodkov.

The post Kultura, ki jo lahko izkusite skoraj v živo appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on May 12, 2020 01:44 PM

April 20, 2020

Kulturnik sedaj tudi v Karantena special ediciji.

Ali tudi vi begate z ene spletne strani na drugo in med goščavo vsebin iščete tisto pravo? No, zato na enem mestu zbiramo pregled kulturno-umetniškega dogajanja v Sloveniji v času karantene.

Izbirate lahko med različnimi sekcijami, seznam pa, tudi z vašo pomočjo, vztrajno dopolnjujemo. Lahko se sprehodite po virtualnih galerijah, poslušate literarne večere, si ogledate gledališke predstavefilme, poslušate muziko in si sposojate ali celo brezplačno naložite knjige.

Za pregled raznolikega in dinamičnega dogajanja na kulturno-umetniškem področju, kliknite na to povezavo.

Če veste za kulturne in umetniške vsebine, ki jih nismo vključili, nas o tem, prosimo, obvestite na urednik@kulturnik.si.

Vse dobro vam želi,
Kulturnik

The post Kulturnik sedaj tudi v Karantena special ediciji. appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 20, 2020 08:30 AM

April 09, 2020

Družba

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Koronski humor (Slovenski etnografski muzej) >>>
  • Asociacija spremlja dinamike na področju kulturnih politik >>>
  • Bunkerjeva kritiška platforma Kriterij nadaljuje z analizo predstav, dodaja ji razmišljanja o aktualih razmerah >>>
  • Z delom nadaljuje tudi Neodvisni – platforma za refleksijo sodobnih scenskih umetnosti >>>
  • SiGIC poziva: “Doniraj in podpiraj!” Pomoč glasbenikom, samozaposlenim v kulturi >>>
  • Arhiv Pekarne Maribor >>>
  • Dnevnikov Iz karantene: “Rubrika Iz karantene je namenjena predstavitvi umetniških del, ki so odporna proti koronavirusu, a trenutno zaprta v knjižnice in galerije.” >>>
  • Ekipa ZRC Sazu Fran Ramovš je pripravila seznam novih tvorjenk, povezanih s korono, recimo koronabedak. >>>
  • Arnes je naredil Začasne učilnice v času “korone”. >>>
  • Režiser Jaša Jenull in njegova serija družbeno kritičnih videov: video 1, video 2, video 3.
  • RTV Slovenija: Praznični izbor. >>>
  • Kulturno-umetnostna vzgoja od doma: Kulturni bazar “zbira spletne vsebine, koristne za vse, ki v tem času načrtujete dejavnosti za otroke in mlade, obenem pa ponujajo različne možnosti za vključitev kulturnih vsebin v pouk na daljavo. Marsikatere objavljene vsebine so namenjene tudi odraslim, ki v tem času nimate možnosti za obisk kulturnih ustanov.” >>>
  • Založba *cf je zagnala blog, ki ga je otvorila s prispevkom prof. Tanje Rener Življenje s korono in po njej. >>>
  • Ekipa Zavoda Motovila spremlja trenutno stanje v kulturi v Sloveniji in EU >>>
  • Predavanja in pogovori na spletnem Pritličju >>>
  • Ostanimo v družbi najboljših: Spletni prenos novinarske konference kulturnic in kulturnikov >>>

The post Družba appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:47 PM

Glasba

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Forum nove glasbe, december 2020 – april 2021 >>>
  • ŠTREAM, serija štirinajstih interaktivnih spletnih prenosov koncertov z odra velike dvorane Kina Šiška. >>>
  • Iz moje poslušalnice >>>
  • Koncertov ni, so pa plošče – recenzirane v spletni reviji Odzven.si >>>
  • V bistvu koncerti so: Val 202 #OstaniDoma koncerti. >>>
  • Ena in edina in večna: Tolpa bumov >>>
  • “Moj album” na spletni reviji Nova muska >>>
  • Skladatelj tedna na programu ARS >>>
  • Recenzije plošč na Rocker.si >>>
  • Recenzije “prezrtih glasbenih žanrov” prispeva 13. brat kolektiv >>>
  • Nova Muska je odprla novo rubriko: Koncerti in dokumentarci. >>>
  • Slovenska filharmonija: Glasbenice in glasbeniki se oglašajo od doma. >>>
  • Centralala: (Samo)Iniciative (samo)zaposlenih >>>
  • Debata: Pandemija skozi lokalno glasbeno sceno. >>>

The post Glasba appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:46 PM

Podcast in radio

  • Radio Študent: Novi koronavirus >>>
  • TV Radio Študent >>>
  • Metina lista >>>
  • Apparatus pogovori >>>
  • Mreža podcastov Marsowci >>>
  • Radio Terminal: Vsak dan v času karantene gostujoče plejliste od 10h do 14h. >>>
  • V tem času je pričel (a kmalu očitno tudi prenehal delovati Radio Izolat. Arhiv posnetkov je še na voljo na >>>
  • Lahkonočnice, sodobne slovenske pravljice, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. >>>
  • Zvočne pravljice Narodne in študijske knjižnice, osrednje knjižnice Slovencev v Italiji >>>
  • Pančkov svet, pesmice in pravljice v oblaku, ki  je v času koronavirusa do nadaljnega odprl vrata vsem. >>>

The post Podcast in radio appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:46 PM

Muzeji

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Slovenski etnografski muzej: Druženje z muzejem >>>
  • Mrežni muzej: repozitorij za hranjenje digitalne avdiovizualne kulturne dediščine in spletni dostop do AV gradiva. >>>
  • Umetnina dneva v spletni Narodni galeriji >>>
  • Virtualne razstave v Narodnem muzeju Slovenije >>>
  • Več kot 25.000 spletnih vsebin Slovenskega etnografskega muzeja >>>
  • Moderna galerija in MSUM od doma: ogled del, razmišljanja kustosov >>>
  • Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej odpira virtualna vrata v mnoge razstave. >>>
  • Koronaprojekt: Mestni muzej Ljubljana prosi za vtise, fotografije, posnetke in predmete iz vašega novega vsakdanjika v času korona pandemije in #ostanidoma evforije. >>>
  • Tehnični muzej Slovenije: digitalna zbirka predmetov, virtualni ogled muzeja, zbirke protokolarnih vozil, Muzeja pošte in telekomunikacij … >>>
  • Tržiški muzej nudi virtualne sprehode po svojih zbirkah, me drugim po usnjarski in čevljarski zbirki, pa tudi po koncentracijskem taborišču Ljubelj jug. >>>
  • Virtualna zbirka Ptujskega muzeja: fevdalna stanovanjska kultura, zbirka glasbil, tradicionalne pustne maske … >>>
  • Gospodinjski aparati, embalaže, drobni tisk, prazniki, knjige, tekstilije itn. v Muzeju narodne osvoboditve Maribor >>>
  • Digitalizirane zbirke Muzejev radovljiške občine. >>>
  • Loški muzej redno izpostavlja dela iz svojih bogatih in raznolikih zbirk. >>>
  • Kamra – Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. >>>

The post Muzeji appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:46 PM

Galerije

Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020.

  • Kjer so čebele doma, spletna razstava Slovenskega etnografskega muzeja >>>
  • VI. decembrski sejem ilustracije, 3.–29. december 2020 >>>
  • Muzej in galerije mesta Ljubljane: Virtualna vodstva po razstavah. >>>
  • Mestna galerija Ljubljana: Umetnost v času izolacije – Facebook razstava. >>>
  • Kako bomo živeli v prihodnje? Razstava študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v Mali galeriji >>>
  • Kulturni center Q: LGBT kulturna dediščina: Virtualna retrospektivna razstava: Dare Zatler – Dan. >>>
  • Loški muzej Škofja Loka: Moje tihožitje v času karantene. >>>
  • JSKD: Razstava Razgledi doma. >>>
  • DIVA – digitalni video arhiv deluje že od leta 2005. V bogati zbirki hranijo tudi digitalizirane razstave. >>>
  • Fotogank razpisal fotografski natečaj DEJ SKAD’ TO! Razpisni pogoji z navodili in prijavo na povezavi >>>

The post Galerije appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:45 PM

Film

Op. uredništva: ažurirano novembra 2020.

  • Mednarodni festival animiranega filma Animateka, 30. november – 9. december 2020 >>>
  • #FilmNaDan v spletnem Kinodvoru >>>
  • Avdiovizualni arhivi na Šoli Filma >>>
  • DIVA – digitalni video arhiv. >>>
  • Ostani doma, Diva! >>>
  • Brezplačne kulturne vsebine na spletni strani Društva za širjenje filmske kulture KINO! >>>

The post Film appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:45 PM

Knjiga

  • Vodnikova domačija na daljavo. >>>
  • Redni literarni dogodki v Vodnikovi domačiji prek spleta >>>
  • Sejem akademske knjige Liber.@c 2020: Knjige z vrta >>>
  • Maskina čitalnica: vsak teden knjiga brezplačno >>>
  • Ljubljana – Unescovo mesto literature: Iz doma v dom: Avtorice in avtorji se na kratko javljajo s svojih domov in berejo iz svojih knjig, tudi pravkar izdanih. >>>
  • Literarni natečaj založbe Primus za najboljšo pesem v ustvarjalni izolaciji >>>
  • PDF knjige Znanstvene založbe Filozofske fakultete UL >>>
  • Na tisoče e-knjig, dostopnih za izposojo na Biblos.si >>>
  • Še ena zakladnica znanja: arhiv Časopisa za kritiko znanosti >>>
  • MMC: “Branje v času samoosamitve”: knjižni predlogi literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev, prevajalk in prevajalcev, urednic in urednikov >>>
  • Drama bere za ranljive skupine” >>>
  • Društvo Police Dubove izvaja spletni bralni klub >>>
  • Pesnik Dejan Koban porablja nočne ure za prebiranje poezije njemu ljubih avtoric in avtorjev >>>
  • NUK: “Cankarjevo vesolje>>>
  • MMC: “Zelo redka knjiga!” in druge dragocenosti NUK-ovega arhiva >>>
  • Razmišljanja v času karantene: LUD Literatura >>>
  • Digitalna knjižnica Slovenije: izjemno obsežen arhiv različnih publikacij, od časopisja, člankov, knjig in drugih kulturnih zakladov >>>
  • Rezultati JSKD natečaja Protistrip. >>>
  • Spletni pogovori v okviru Festivala angažiranega pisanja itn. >>>
  • Stripolis: Brecht Evens na obisku >>>
  • NRSS: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja >>>

The post Knjiga appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:44 PM

Gledališče, opera, ples

Op. uredništva: nekatere institucije so bile s seznama umaknjene, saj so ukinile dostop do vsebin, ki so bile dostopne v času prvega vala epidemije.

  • CoFestival 2020 >>>
  • ImproLiga v živo na daljavo >>>
  • Bogat video arhiv SNG Nova Gorica >>>
  • ŠKUC gledališče. >>>
  • Gledališče Koper: Gledališče je doma >>>
  • Emanat TV: Do nadaljnega si boste lahko vsak večer ob 20.00 ogledali posnetek predstave iz Emanatovega arhiva, ki sega do leta 2004. >>>
  • Video posnetki predstav Gledališča Glej >>>
  • Bunker in #gledališčeskavča >>>
  • Ekipa Gledališča Koper o Kralju na Betajnovi, Mačku Muriju in Butalah. >>>
  • Trailerji, odlomki predstav in predavanja Slovenskega mladinskega gledališča ter Mladinsko za otroke. >>>
  • Spletno mladinsko >>>
  • SNG Drama od doma >>>
  • Lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Maribor >>>
  • Lutkovno gledališče Ljubljana povezuje mlade vseh starosti >>>
  • Spletni operni in baletni arhiv SNG Maribor >>>
  • Gogolj, Villqist, Möderndorfer in drugi v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj >>>
  • Dramsko ustvarjanje Anton Podbevšek teatra iz Novega mesta >>>
  • Hiša otrok in umetnosti v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Fru-fru objavljaja posnetke predstav. >>>
  • Ana pod oknom: Gledališče Ane Monro na javnih površinah pred bloki izvaja kratke umetniške intervencije, s katerimi želijo popestriti in polepšati dneve v izolaciji. >>>
  • Video posnetki mednarodne plesne skupine En-Knap >>>

The post Gledališče, opera, ples appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on April 09, 2020 05:36 PM

February 21, 2020

Kulturni bazar 2020

Na letošnjem Kulturnem bazarju, največjem nacionalnem strokovnem usposabljanju na področju kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo potekal 9. aprila 2020 v ljubljanskem Cankarjevem domu pod motom »Enaki v različnosti«, se predstavljata tudi Kulturnik.si, portal Ministrstva za kulturo in društva Ljudmila, namenjen orientaciji po kulturi in umetnosti, ter Culture.si, spletni kulturno-umetniški informator v angleščini, enciklopedija producentov, prizorišč in festivalov v Sloveniji.

Program, pravijo organizatorji Kulturnega bazarja, predstavlja različne načine, kako z medresorskim sodelovanjem krepiti zavest o pomenu kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje ter spodbuditi številna kreativna partnerstva, ki pripomorejo k inovativnejšemu učnemu okolju, spodbujajo kreativno mišljenjesocialno vključenost in krepijo družbene veščine.

Ko bosta Kulturnik in Culture.si na bazarju razvila svoje infografike in razkošne pahljače kulturniških barv, bodo obiskovalci in obiskovalke želeli oziroma želele vse – nebeško modro za literaturo in morsko modro za multidisciplinarne umetnosti, opečnato rjavkasto za ples in zamolklo zeleno za film, črno, sivkasto melahholično, vse. Skratka, enaki in različni. Vabljeni in vabljene!

The post Kulturni bazar 2020 appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:13 AM

Kam so šli lutkarji?

V dneh okrog kulturnega praznika naši lutkarji razpenjajo mrežo v liniji Dunaj – Nürnberg – Edinburg.

Peter Kus s predstavo Ponočnjaki hiti z grdoglasnimi inštrumenti-lutkami in fascinantnimi animacijami iz premiere v Lutkovnem gledališču Maribor v Dschungel teater na Dunaju, kjer bo kar sedem uprizoritev produkcije Zavoda Kuskus v koprodukciji z obema gledališčema.

Čarovnik barv, po besedilu Arnolda Lobela v slikanici, je stopil v lutkovno-gledališko dimenzijo v režiji Morane Dolenc in v likovni podobi Marijane Jelić, saj so se v Lutkovnem gledališču Maribor povezali z zagrebško lutkarsko organizacijo LOFT. Od 7. do 9. februarja se je predstavljal na festivalu Panoptikum v Nürnbergu

Renaud Herbin, fasciniran nad miniaturnimi lutkami pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v depoju Lutkovnega gledališča Ljubljana, je intermedijsko preinterpretiral njegovo predstavo iz leta 1936 Sovji gradMisterji sove, slovensko-francoska koprodukcija, ki je bila premierno uprizorjena na svetovnem festivalu lutk v Charleville-Mézièresu, se zdaj predstavlja na festivalu Manipulate na Škotskem. Tako se prebija Brexit, s pogonom kulture!

Sicer pa lahko lutkovnim gostovanjem po svetu sledite na portalu Culture.si:

The post Kam so šli lutkarji? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:12 AM

Kultura na spletu

V središče Ljubljane, na Poljansko cesto 11, se je lanskega decembra naselila striparna Stripolis, projekt Zavoda Stripolis in njegovega spiritus movensa Izarja Lunačka. Pri Kulturniku čestitamo, ker smo tudi sami stripovski norci; če pa bi še ne bili, bi pa to nadvse radi postali, kajti strip je fajn.

Stripolis deluje kot stripovska knjigarnica, kot atelje in kot prireditveni prostor, ob sobotnih dnevih pa pod taktirko Ane Duša vodijo otroški program. Poleg njihovega konstantnega razvijanja stripovske kulture preko vsakoletnega Festival Tinta smo sedaj tako znova dobili še eno stabilno točko stripovsega razvajanja.

Strip ni, kot se rado govori za film, resničnejši od resnice. Morda je njeno nezavedno, gotovo pa zna to nezavedno dobro narisati.

Veseli nas, da Stripolis uporablja Kulturnik, in sicer kar Kulturnikovo Vložišče, vaš najhitrejši, najenostavnejši in najbrezplačnejši način za doseganje imperativa, imenovanega promocija.

Če bi želeli, da se najave vaših kulturnih dogodkov in/ali novice prikazujejo širnemu spletnemu občinstvu tako rekoč sami od sebe, se nam oglasite na urednik@kulturnik.si

The post Kultura na spletu appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:11 AM

Filmski festivali

Med okrog 140 kulturnimi in umetniškimi festivali v Sloveniji je kar 20 filmskih, ki pokrivajo domala vsa interesna področja. Če pogledamo zgolj prvo polovico leta, lahko vidimo, da sta leto sicer začela koroški Outdoor Film Festival v Mežici in Festival evropskega in mediteranskega filmav Piranu, nato pa se filmska kultura v naslednjih mesecih s festivalsko intenziviteto vrti le v Ljubljani.

Konec februarja bo Festival gorniškega filma, ki ga pripravlja Društvo za gorniško kulturo, gosti pa Cankarjev dom. Slednji je producent marčevskega eminentnega, že 21. Festivala dokumentarnega filma (FDF). V aprilu nas čaka mlajša, sedemletna Kurja polt, ki bo prikazovala »kulte, klasike in žanrske odpadnike« v Slovenski kinoteki in Kinodvoru

Maja bo zatišje, zato pa nas bo začetek junija povlekel na zgodnje morje s filmskimi druženji na festivalu Kino Otok.

Več o filmsko-festivalskem dogajanju v Sloveniji si oglejte na infografiki Festivals in Slovenia:

Na portalu Culture.si nam je semantični MediaWiki omogočil tudi hitro gradnjo zanimive preglednice filmskih festivalov širom sveta, ki so gostili slovenski film – in sicer v več kot petdesetih državah, od Albanije do Uzbekistana.

The post Filmski festivali appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 21, 2020 11:10 AM

February 06, 2020

Luka T. Zagoričnik: RADIOPOD

Pred leti sem za spletni glasbeni medij Odzven (takrat še kot zunanji sodelavec, danes sem tam urednik) v rubriki Mnenja priobčil mnenjski sestavek Odzven radia[1]. Leta 2011, ko sem spisal ta miselni prispevek, sem opravljal funkcijo glasbenega urednika na Radiu Študent, katerega sodelavec sem še vedno, vmes pa sem nekaj let deloval tudi v okrilju 3. programa Radia Slovenija – Programa ARS. Sestavek se že v samem naslovu obregne ob negotovo aktualnost radijskega medija ob pojavu interneta, novih tehnologij, formatov, distribucijskih mrež in načinov poslušanja. Odzven  v naslovu ni mišljen kot moment, skozi katerega bo radio odzvenel v eter in za vselej utihnil, temveč kot njegov zmanjšan domet v medijski krajini, obenem pa cilja na njegovo ujetost v lastno formo, sheme in mreže ter poslušalske navade. Ob razmišljanju o vmesjih med ustaljenimi radijskimi formati, razpetimi med formo nacionalnih in regijskih radijskih postaj, komercialnih radijskih postaj, manjšinskih radijev, piratskih postaj, community in študentskega radia na eni strani in umetniških praks, zbranih v polju radio arta, vpetega v širše rastoče polje zvočnih umetnosti v sodobni umetnosti, se mi je zapisalo tudi tole:

»Radijska prezenca je minljiva v mediju zvoka, hipna je, razkrajajoča, s tem pa še toliko bolj podvržena zakoreninjenim pravilom in formam, ki naj bi poskrbele za to, da funkcionira. Vendar doseže danes ta glas vedno manj ljudi, še posebej mladih ljudi, pa tudi ostale zgolj oplazi, ne dosti drugače kot mimobežni šum. V tem pogledu so pričujoča razmišljanja in zven mojega glasu zven svojstvene nemoči. Če se v medij umeščaš skozi svoj glas, ki se kljub večglasju večinoma pravzaprav oglaša v monotonosti enoglasja, mu moramo vrniti njegovo mesenost v obliki Artaudovega krika in s tem ustvariti zarezo v transmisiji, vzpostaviti šum ali tišino, skozi katero se bo radio morda vendarle na novo vzpostavil …,« še malce prej pa tudi : »Se morda ravno skozi umestitev tišine v eter (ne kot prekinitev signala) z Adornom poimenovana ‘regresija poslušanja’ spremeni v aktivno, angažirano držo?«

Na eni strani imamo pretežno uniformirano podobo različnih tipov radijskih postaj z ustaljenimi načini podajanja informacij in različnih vsebin, vpetih v državno in kapitalsko logiko reguliranja, podeljevanja in ohranjanja oddajnih frekvenc z redkimi izjemami (piratski radio, deloma tudi community radio in študentske radijske postaje, ki jim je pri nas deloma blizu Radio Študent). Na drugi strani pa imamo mrežo bolj kot ne pretežno začasnih in agilnih iniciativ, ki radijski medij premišljujejo, ga skušajo spremeniti, ustvariti drugačne radijske prostore, razplastiti signal, zvene in šume, generirati nove vsebine in forme ter osvajati nove, tudi fizične prostore. Radio v radijski umetnosti ni zgolj medij, lahko je objekt, instalacija, koncept, večsmerna komunikacija, začasni prostor, cona, skupnost (in/ali njeno opolnomočenje), voice of the voiceless – sound of the soundless, umetniško delo, gverila, aktivizem, politična akcija, intervencija in umetniška razstava (za razliko od komercialnih radiev, ki so po tej analogiji preko svojega prevladujočega oglaševalskega prostora svojstveno razstavišče, sejmišče)[2]. Če smo v prvi sferi opletali s pojmom regulacije, je ne smemo zanemariti tudi v drugem polju. Tudi tu so začasne frekvence regulirane, produkcija pa je seveda regulirana skozi mehanizme sofinanciranja regionalnih, državnih in širših (denimo evropskih) kulturno-političnih mehanizmov (podobno večkrat velja za t.i. manjšinske radijske postaje ali vključitev manjšinskih glasov in tematik v ustaljene radijske sheme). Vzpostavljanje šuma, krika ali tišine je v pričujočem sestavku odprto polje razmisleka, vdora in razčlenjevanja že obstoječega in hkrati poizkus premisleka svojstvene nemoči ob uniformiranosti v obeh poljih ter osmislitvi signala v skrajno zasičeni krajini frekvenc, vsebin in novih formatov. Če je polje radijske umetnosti mnogo bolj agilno in odprto, raziskovalno v razbijanju ustaljenih radijskih form in žanrov, načinov produkcije, komuniciranja, umeščenosti in pršenja radijskega signala, pa je kljub porastu v zadnjih treh desetletjih večinoma ohranil ali zgolj nadgradil ideje in forme, ki so se pojavljale že v rosnih časih medija. Obenem ostaja večinoma zaprt v umetniških krogih, njegovi potencialno subverzivni pristopi torej odzvenevajo v majhnih skupnostih brez večjih učinkov na dominanten radijski diskurz, ki ostaja pretežno enak že od štiridesetih let prejšnjega stoletja.

V to vmesje se je že v tistem času prikradla digitalna krajina distribucije in prezentacije informacij, zgodb, glasbe…, ki danes prednjači v podobi streaming servisov in internetnih medijev, med njimi tudi radijskih (pri tem velja opomniti, da je danes seveda tudi tradicionalna radijska shema vpeta v polje digitalne distribucije in ni več odvisna zgolj od lastnega odmerjenega frekvenčnega dosega). Vanje je intenzivno vstopil format podcasta, ki se je formiral že zgodaj v prvem desetletju novega milenija in dopolnil, ozvočil blogosfero. Vase je inkorporiral vse pristope, ki smo jih lahko v preteklosti spremljali preko piratskih radijskih postaj, community in študentskega radia, ter večinoma opustil ohole načine prezentacije (izborni govor in ustaljeni načini nagovarjanja poslušalstva, visoko kakovost snemanja vsebin in predvajanja signala, vso ‘težko’ tehnologijo in specializiran kader, ki poganja celoten sistem, od tehnikov, snemalcev, novinarjev, špikerjev, moderatorjev, urednikov…). Zadevo je peljal izven uniformiranega načina naslavljanja poslušalcev v polje izrazito osebnega mnenjskega diskurza, ki se lepo vtke v sodobni milje inflacije mnenj in osebnih doživljanj, obenem pa ohranil tudi vsebinsko bolj drzne in kritične formate. Danes so podcasti vsebinsko široko razvejani, vpeti v polje tako do-it-yourself mehanizmov kot korporativnih medijev, v katerih najde mesto tudi cel kup obskurnih vsebin in vsebin, ki niso bile del dominantnega medijskega diskurza, tudi tistih iz radikalnih političnih polov in onih, ki jih danes dominantni medijski diskurz umešča v polje postfaktičnosti in fake news. Dostopnost interneta in platform ter produkcijskih sredstev in tehnologij (računalnik, mikrofon, ustrezna programska oprema za obdelovanje posnetkov in internet) za ustvarjanje tovrstnih vsebin so radikalno razširile in ‘demokratizirale’ medijski prostor in način distribucij tovrstnih vsebin (streaming servisi, platforme, kot je soundcloud, spletne strani ala 4chan, socialna omrežja in legalne ter ilegalne strani za izmenjavo in pretok vsebin). Ta odprtost seveda generira morje šuma, iz katerega se nato izlušči hierarhija najbolj poslušanih vsebin, ki jih narekuje moč platforme, vidnost in slišnost (moč promocije), sistem zvezdništva, ciljne skupine, demografija…, skratka, mehanizmi, ki poganjajo tudi tradicionalne medije. Slednji so se priključili sistemu podcasta, tako radijski kot tradicionalni tiskani mediji, založniki … S tem skušajo nagovoriti novega, mlajšega, sodobnega odjemalca, pri tem pa prečijo ali nadgrajujejo svojo ustaljeno formo arhiviranja etrskih vsebin. Te so bile prej del internega arhiva, stalno ali začasno dostopnega arhiva na spletu, del naročniškega sistema itd…. Na ta način skuša tradicionalni radio stopati vštric s sodobnostjo in ojačati svojo prezenco na internetu, obenem pa se udinja sodobni logiki izbire in dostopnosti vsebin (on demand). Slednja, po mojem mnenju, prednjači pred mobilnostjo, ki jo zahteva sodobna mobilna tehnologija (predpona iz besede podcast se direktno navezuje na danes že pokojni Applov ipod). Nenazadnje je radio preko prenosnega tranzistorja in avto-radia že dolgo mobilen. Po drugi strani si s tem, paradoksalno, spodkopava lastno pozicijo, pozicijo ekskluzivnosti vsebin, njihove hipnosti, občasne spontanosti in enkratnosti, naključnosti v odnosu do poslušalca (večinoma se podcast lahko prenese kot zvočna datoteka, se shrani in posluša kadarkoli) in na širši ravni bistvene efemernosti, ki je vtkana v sami zvočnosti medija. Morda ni naključje, da so danes v polju sodobne umetnosti (s tem tudi v polju glasbe in zvočne umetnosti) bolj iskane efemerne, prehodne, tranzitorne, časovno trajajoče prakse, ki ustvarjajo enkratnost, začasni prostor in ambient ter ponujajo ‘potapljajoče’ izkušnje.

Če je podcast vnesel zarezo v obstoječo radijsko krajino, pa ni uspel razbiti, spremeniti njenih ustaljenih form. Pričakovanja industrije glede novih formatov so se tekom let izjalovila. Vendar je podcast s svojim prihodom in uveljavitvijo kljub vsemu prinesel tradicionalni radijski krajini bistveno in potencialno koristno sporočilo. Razbil je tipičen mit o ‘fantomski’ radiofoničnosti in mit o vedno krajšem attention spanu, tisti grozeče kratki pozornosti, ki naj bi jo poslušalstvo namenjalo razbiranju informacij, mit o preproščini govorice in redukciji zahtevnosti vsebin. Morda tu leži prostor za repozicioniranje radia, ki je že danes svojstven radiopod, hibrid. Preko rehabilitacije teh form bi morda iz ozadnjega šuma spet izraziteje stopil v središče našega slušnega polja.


[1] http://www.sigic.si/odzven-radia.html

[2] V našem prostoru se z radio artom najbolj konsistentno ukvarja radioCona: www.radiocona.si

Luka Zagoričnik, glasbeni urednik, kritik, novinar,  esejist, založnik, organizator koncertov in kurator,  že več kot dvajset let izredno dejaven v domačem glasbenem prostoru, svoja udejstvovanja pa vpenja tudi v mednarodne vode. Aktivno sodeluje tako pri raznih tiskanih medijih (revije, časopisi, tedniki in različne publikacije, tudi knjige), spletnih medijih, na radiu in televiziji.

Kot glasbeni kritik piše za revijo Muska, Mladino, Delo, Radio Študent, Odzven, Program ARS in RTV Slovenija. Polje njegovega delovanja je široko in se vpenja tako v raznolike sfere popularne glasbe kot v polje jazza, improvizirane glasbe, sodobne klasične glasbe. Opazen je tudi njegov prispevek na področju uveljavljanja ter refleksije sodobnih, novih glasbenih in zvočnih praks, kot so zvočne instalacije, zvočna umetnost in audiovizualna umetnost, ki obstajajo na križiščih sodobnih umetniških praks in glasbe.

The post Luka T. Zagoričnik: RADIOPOD appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on February 06, 2020 05:14 PM

January 27, 2020

DIGITALNI ODTIS LITERARNE ZGODOVINE: novela Luize Pesjak

Med brskanjem po Kulturnikovih podatkovnih zbirkah, ki združujejo približno 30 izbranih strokovnih spletnih virov (podatkovne zbirke, spletna mesta, portali, arhivi), smo ugotovili, da je letos 150 od objave Rahele, izvirne novelice Luize Pesjak (1828-1898).

Delo je bilo objavljeno leta 1870 v letopisu Matice Slovenske, ki ga hrani NUK, a je dostopno tudi prek portala digitaliziranih del dLib. Izvirno novelico Rahela najdete na strani 128.

Prijetno branje vam želimo.

The post DIGITALNI ODTIS LITERARNE ZGODOVINE: novela Luize Pesjak appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:41 AM

INTERAKTIVNA INFOGRAFIKA: EU financiranje kulture

Gledati naprej ne pomeni prav dosti, če ne obstaja referenčni okvir za opaženo. Na Culture.si najdete interaktivno infografiko, ki predstavlja podatke o EU financiranju kulture, filma in avdiovizualnih medijev. Podatki zajemajo obdobje 2000-2018 in pokažejo, da je bilo v teh devetnajstih letih 220 organizacij v Sloveniji vpetih v 925 projektov evropskih dimenzij.

Culture.si Infographics EU funds

Vir: Culture.si

Več o projektu najdete na Culture.si, kjer lahko tudi poklikate po infografiki, filtrirate po umetniških kategorijah in ugotovite, katere organizacije s področja kulture so v teh projektih sodelovale.

The post INTERAKTIVNA INFOGRAFIKA: EU financiranje kulture appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:41 AM

UMETNIŠKA GOSTOVANJA V JANUARJU

Tadej Pogačar se med 10. januarjem in 29. februarjem predstavlja v dunajski galeriji Stock z razstavo CODE:RED.

V New Yorku poteka Winter JazzFest, na katerem bo 17. januarja nastopil pianist Marko Črnčec, skupaj z vokalistom Jonathanom Hoardom.

Baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor gostuje v neposredni bližini: 18. januarja bodo nastopili v teatru Nuovo Giovanni da Udine, 21. januarja pa v teatru Comunale di Modena. Obakrat bodo izvedli balet Giselle skladatelja Adolpha Adama in v koreografiji Rafaela Avnikjana.

Pianistka Kaja Draksler se bo predstavila na džezerjem dobro znanem prizorišču Bimhuis v Amsterdamu.

Če ste slučajno (ali pač namerno) v Hong Kongu, vas utegne zanimati koncert skupine Laibach v Chan Shu Kui City Hall.

Več o gostovanjih slovenskega umetništva najdete v zbirniku na Culture.si.

The post UMETNIŠKA GOSTOVANJA V JANUARJU appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:40 AM

KULTURNIKOVO VLOŽIŠČE

Le grand novost letošnjega leta na Kulturniku je Vložišče – stran, na kateri lahko dogodke vnašate ročno.

Kot pogosto poudarimo, Kulturnik sicer deluje po principu strojnega črpanja. To pomeni, da dogodke najde prek t. i. RSS feeda ali koledarja in jih lahko direktno prikaže (s tem pa jih promovira) na portalu, kar organizatorjem in producentom na področju kulture prihrani dodatno ročno delo.

Vendar pa se včasih zgodi, da organizacija (društvo, zavod, prizorišče) bodisi nima spletnega ali urejenega strojno berljivega formata za dogodke in/ali novice bodisi dogodke prireja le redkokdaj. Takrat še kako prav pride možnost ročnega vnosa. In ta storitev je zdaj na Kulturniku dostopna, izrazito enostavna ter, seveda, brezplačna.

Postopek je res sila enostaven: kliknete na povezavo, vpišete svoj email naslov, ga potrdite v nabiralniku in pričnete z vnašanjem.

Za pomoč in vprašanja smo vam, kot vedno, na voljo na urednik@kulturnik.si

The post KULTURNIKOVO VLOŽIŠČE appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:40 AM

2020 V ZNAMENJU OBRAVNAVANJA ZVOKA V DRUŽBI

Mednarodna iniciativa, ki jo sestavljajo Mednarodna komisija za akustiko (International Commission for Acoustics), Evropsko združenje za akustiko (European Acoustics Association), Ameriško društvo za akustiko ( Acoustical Society of America, Mednarodni inštitut za akustike in vibracije (International Institute of Acoustics and Vibration) ter Mednarodni inštitut za nadzor hrupa (International Institute of Noise Control Engineering) je konec 2019 najavila, da bo leto 2020 Mednarodno leto zvoka. Prek mnoštva dogodkov, prispevkov in diskusij želi iniciativa letos poudariti pomembnost zvoka in z njim povezanih znanosti ter tehnologij. V ta namen so postavili tudi novo spletno mesto sound2020.

Otvoritveni ceremonial se ima zgoditi 31. januarja na pariški Sorboni. Isti dan načrtujejo tudi ‘zvočni sprehod’. Spomnimo naj, da se v Sloveniji z zvočnimi sprehodi ukvarja umetnica Irena Pivka. Več o njenih projektih si lahko preberete na njenem spletnem mestu

Omenimo naj še, da v sklopu Mednarodnega leta zvoka poteka tudi mednarodno tekmovanje za osnovnošolke in osnovnošolce, srednješolke in srednješolce. Če ste v stiku s šolami, jim lahko posredujete povezavo do informacij o tem natečaju.

Kaj se v naslednjih tednih dogaja na področju zvočnih umetnosti v Sloveniji, pa lahko izveste na Kulturniku, seveda. 

The post 2020 V ZNAMENJU OBRAVNAVANJA ZVOKA V DRUŽBI appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 27, 2020 09:39 AM

January 08, 2020

KRITIŠTVO: gonilna sila za ozaveščanje o kulturnem dogajanju

Morda se zdi, da se napori in skrbi umetnice ali umetnika končajo, ko je delo objavljeno, predstavljeno, ko torej pride v javni prostor. Še posebej, če za svoje delo celo dobi dostojno plačilo. Pravzaprav pa je tako, da se skrbi – ki s samim ustvarjanjem nimajo prav nobene zveze – takrat šele pričnejo. Reče se jim: čakanje na recenzije oziroma kritike.

Umetništvu in tudi javnosti, ki ne uspe spremljati te obsežne kulturne produkcije, pride nasproti kritiška stroka. Tule je le nekaj utrinkov iz kritiškega prostora v zadnjem tednu: Diana Pungeršič je za revijo Sodobnost recenzirala esejistično zbirko Boštjana Narata Podaja v praznoVid Lendar se je za Dnevnik sprehodil skozi razstavo Pygmalion v Jakopičevi galeriji; Miša Gams je za MMC obravnavala Paradiž, drugo pesniško zbirko Petre BaumanKlara Drnovšek Solina je za portal Kriterij.si pisala o performansu Jana RozmanaMEMEMEMETine Vučko se je za revijo NovaMuska odpravil na tretji koncert Modrega abonmaja Orkestra Slovenske filharmonije; v Filmskem kotičku so si ogledali film The Irishman, v katerem glavne vloge zasedajo Robert DeNiroAl Pacino in Joe Pesci. Upamo, da bo tudi slednjim trem dodatna recenzija vsaj malo pomagala pri podaljševanju statusa samozaposlenega v kulturi.

Kritike oziroma recenzije se, seveda, kopičijo na Kulturniku

Če vašega najljubšega kritiškega portala še nimamo med viri, a bi si želeli, da bi ga imeli, nam to lahko sporočite na urednik@kulturnik.si.

The post KRITIŠTVO: gonilna sila za ozaveščanje o kulturnem dogajanju appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:21 AM

mednarodni fokus: PLESNI FESTIVALI PO SVETU

Na portalu Culture.si se je v desetih letih nabral zajeten arhiv podatkov o gostovanjih in številnih vabilih našim ustvarjalcem na mednarodne festivale. Na spisku več kot šestdesetih plesnih festivalov vidimo ducat plesnih festivalov na Hrvaškem, na katerih so gostovali plesne umetnice in umetniki iz Slovenije: povezave z dinamično zagrebško plesno sceno so očitno v razmahu, nekaj plesnih festivalov pa je tudi v Dalmaciji. Seveda pa so tukaj tudi druge, bolj oddaljene destinacije: producenta Flota in PTL sta poslala plesni tandem Žigan KrajnčanGašper Kunšek s predstavo Alien Express tako v Brazilijo kot v Kamerun. Zasledovalci sreče (EnKnapGroup in NTO) so gostovali ne le v desetih evropskih mestih, ampak tudi na festivalih v Hong Kongu in na Japonskem. Edward Clug je z deli Stabat Mater & Posvetitev pomladi gostoval na festivalu Cervantino v Guanajuato v Mehiki.

Seveda plešemo v mednarodnem prostoru tudi prav zdaj in v prihodnje. V decembru 2019 se Matija Ferlin predstavlja v Varaždinu, v januarju 2020 pa v Kataniji nastopa Milan Tomašik. Medtem ko je en del baletnega ansambla SNG Maribor prejšnji teden v londonskem Coliseumu dvakrat predstavil Radio & Juliet koreografa Edwarda Cluga, je drugi del ekipe SNG Maribor, v sodelovanju z Gledališčem Koper, v Hrvaškem narodnem gledališču v Varaždinu izvedel koreografijo Gaja ŽmavcaPeter in volk.

Naj vas opozorimo na gostovanje dveh perspektivnih koreografij, Ane Cvelfar in Kaje Vajdetič, na festivalu Jerusalem International Dance Week v Plesnem centru Macha Shalema v Jeruzalemu. Gostovanje je finančno podprlo Veleposlaništvo RS v Tel Avivu. Avtoricama želimo uspešno delo.

The post mednarodni fokus: PLESNI FESTIVALI PO SVETU appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:20 AM

Knjige v vsako hišo: Zaključil se je 35. Slovenski knjižni sejem

S 1. decembrom se je v ljubljanskem Cankarjevem domu zaključil 35. Slovenski knjižni sejem, obenem pa je ob koncu preteklega meseca država znižala davek na knjige. Knjižna nebesa. Toda: kot navaja Andrej Blatnik v Dnevnikovem komentarju, si leposlovje bralci v polovici primerov izposodimo v knjižnici. Le štiri odstotke knjig kupimo v knjigarnah. Sejem tako morda deluje kot kataloška knjižna razstava.

Organizatorji so se letos, ob jubileju, sicer pohvalili z milijon prodanimi knjigami; če pa pomislimo, da je v 35. letih sejem obiskalo okrog 700.000 obiskovalcev in obiskovalk, dobimo na obiskovalca oziroma obiskovalko knjigo in pol. Da, res, je, kot kaže raziskava “Knjiga in bralci”: v Sloveniji je 50 odstotkov nebralcev.

35. Slovenski knjižni sejem je letos predstavil okrog 200 novih literarnih izdaj in ponudil okrog 300 dogodkov. Morda bi veljalo še vedno in znova in znova vendarle razmisliti o opomniku, ki ga je v lanskem letu podala pesnica in založnica Anja Golob: sodelovanje na Slovenskem knjižnem sejmu si mnoge založbe finančno težko privoščijo, stojnica namreč stane okrog 1300 evrov. Tako smo letos, denimo, pogrešali Aleph, založbo, ki nam kot po tekočem traku poklanja Jenkove nagrajence in nagrajenke.

Slovenski knjižni sejem ima seveda poleg širnega občinstva tudi precej medijske pozornosti, ki pa se z najrazličnejših koncev steka na Kulturnik. Tako si lahko na enem mestu preberete, kaj vse se je dogajalo letos, kakšni so bili komentarji, katere teme so bile odprte na vsakem izmed več sejemskih odrov itn.

The post Knjige v vsako hišo: Zaključil se je 35. Slovenski knjižni sejem appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:19 AM

ALI RAČUNALNIŠKE IGRICE RES DVIGAJO RAVEN KONZUMIRANJA KULTURE?

Eurostatova publikacija Culture Statistics – Edition 2019 poroča, da uporabniki interneta med aktivno populacijo (16–74 let) v Sloveniji še vedno presegajo povprečje Evropske unije na področju rabe interneta za namene konzumiranja nekaterih segmentov kulture. Če se ustavimo le pri podatkih o rabi interneta za poslušanje glasbe (radio, streaming): povprečje za območje EU je 56 %, v Sloveniji pa 64 %.

V publikaciji prištevajo med kulturo tudi igranje igric, kar nam ni povsem jasno, a vendarle, rečemo lahko, da v Sloveniji internet za igranje igric uporablja 7 odstotnih točk manj uporabnikov interneta kot v celotni EU. Sklep je lahko naslednji: Princip Kruha in iger! očitno v Sloveniji ne deluje – morda bi deloval princip: Kruha! –, gotovo pa dostopnost glasbe, kar omogoča internet, v tem prostoru igra pomembno vlogo. Več statističnih podatkov o infomacijski družbi najdete na spletnih straneh Eurostata, pa tudi na Statističnem uradu RS.  

Vir: Eurostat

The post ALI RAČUNALNIŠKE IGRICE RES DVIGAJO RAVEN KONZUMIRANJA KULTURE? appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:18 AM

PRIHAJAJO NOVE EDICIJE FESTIVALOV

Leto 2019 odhaja z izkupičkom 187 festivalov; od tega jih je bilo kar 70 glasbenih, 22 filmskih, 12 literarnih. Koledarsko “arhitekturo” je izrisal Culture.si.
 
Še vedno je največja gostota festivalov v poletnih mesecih, od sredine junija do sredine septembra, od tega največ glasbenih, daleč najmanj pa literarnih. Literarni festivali so tudi sicer daleč najredkeje zastopani v celokupni slovenski festivalski zgodbi, in če pomislimo, da so odrasli Slovenci – po podatkih raziskave “Spretnosti odraslih PIAAC 2016”, največje mednarodne raziskave o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom – pod povprečjem držav OECD v besedilnih spretnostih ter pri reševanju nalog v zahtevnih tehnoloških oziroma digitalnih okoljih, da ima vsak četrti odrasli v Sloveniji manjše besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov in težko razume celo preprosta besedila, več kot 400.000 odraslih pa dosega komaj spodnji prag spretnosti, nadalje, da ima enak delež prebivalcev Slovenije težave tudi z matematično pismenostjo in da se je Slovenija med vsemi sodelujočimi evropskimi državami znašla skoraj na dnu, v družbi s Španijo in Grčijo, potem je morda čas za razmislek (tudi) o morebitnih korelacijah med temi podatki in gostoto literarnih festivalov.
 
Pozor, na Kulturniku smo začeli zbirati datume, zidake za infografike 2020: U3 in BIO premoščata skok v 2020, v januarju se priključijo Bobri, BUMfest in Festival evropskega in mediteranskega filma. Rast festivalov lahko spremljate na interaktivni infografiki Festivali v Sloveniji na Culture.si, prav tako tudi v pregledu dogodkov na Kulturniku.
 
V kolikor veste za festival, ki ga v podatkovnih bazah še nimamo, vas vabimo, da nas o tem obvestite na urednik@kulturnik.si, mi pa držimo pesti za nove edicije festivalov.

The post PRIHAJAJO NOVE EDICIJE FESTIVALOV appeared first on Kulturnikov blog.

Kulturnik Blog on January 08, 2020 09:15 AM

November 12, 2019

11 ČLANKOV O GALERIJAH V SLOVENIJI … V RUŠČINI

Avgusta in septembra 2019 je v sklopu tekmovanja-maratona Spoznaj sodobno umetnost, ki sta ga izvedli ruski muzej sodobne umetnosti Garaž (Moskva) in Wikimedia RU, potekalo intenzivno pisanje člankov o mednarodnih institucijah, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo. Največ člankov je napisal rusko-švicarski kemik Roman Balabin (Univerza v Heidelbergu, Univerza v Göttingenu), prav on pa je napisal tudi 11 člankov o organizacijah v Sloveniji, med njimi Mednarodni grafični likovni center v LjubljaniUmetnostna galerija MariborMultimedijski center Kibla, Mestna galerija Nova Gorica in Galerija Murska Sobota. Avtor se je za vir informacij najpogosteje naslanjal na Culture.si, ki ima v bazi več kot 250 člankov o področju vizualnih umetnosti.

Kulturnik Blog on November 12, 2019 12:24 PM

February 02, 2018

Reportaža: Ali govorite CC? Ustvarjalna gmajna 2017 @ OSMO/ZA

Srečanje Ustvarjalne gmajne, gibanja za prosto kulturo v Sloveniji.
Vsebino srečanja so prispevali: Luka Frelih (LJUDMILA), Gašper Hrastelj (MIZŠ), Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino) in Luka Prinčič (Kamizdat).
Fotografije: Goljat Katja
Organizacija: Ljudmila, Inštitut za intelektualno lastnino in Luka Prinčič
Soorganizacija: Projekt Atol in Delak
Podpora: JSKD Območna izpostava Ljubljana in Creative Commons

Luka Prinčič: Razpoke vmesnika V .

preberi več

January 24, 2018

Strictly Analog Ljubljana #5

Strictly Analog festival Ljubljana #5 December 9 2017 @Poligon, Tobačna 5, Ljubljana, Slovenia Performers: Carole Thibaud & Robertina Šebjanič, Laser…
Ljudmila's Vimeo on January 24, 2018 04:34 PM

November 24, 2017

September 06, 2017

Ptice na mapi

Ljudmila's Blog on September 06, 2017 06:21 PM

March 30, 2017

PIFcamp 2016

PIFcamp is a 7-day hacker-base set in Slovenian nature, where art, technology and knowledge meet. During hands-on workshops, presentations, field trips, laboratory…
Ljudmila's Vimeo on March 30, 2017 07:29 PM

February 24, 2017

Strictly Analog Ljubljana #4

Strictly Analog festival Ljubljana #4: Emptiness December 10 2016 @Poligon, Tobačna 5, Ljubljana, Slovenia Performers: Davor Sanvincenti & Nenad Sinkauz,…
Ljudmila's Vimeo on February 24, 2017 04:38 PM

January 25, 2017

Useless Box


I made a different switch with reed relay. On the bottom I added a box for the battery so it is no need for a screwdriver to change battery.

Servo:
https://hobbyking.com/en_us/hobby-king-s0361-3-6g-45kg-12sec-micro-servo.html

https://www.youtube.com/watch?v=VaIZJO7auJg

https://www.youtube.com/watch?v=uY7Nns3xyA0

https://www.youtube.com/watch?v=nhoG5N7iRAI&t=29s

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 25, 2017 02:32 PM

January 23, 2017

Zeroid vs Cube


I watched Terrahawks British Sci-Fi television series on TV as a kid and always wanted to have my own Sergeant Major Zero puppet. Such toy was not available to me in the nearby toy shops. So now, as a big kid I made myself one, together with it's enemy Cube. It is sometimes used as stress ball on my office desk, and is a good conversation starter.

You will also find attached model of the cube, so 3D print as many as you like and go stage some attack!

To avoid rolling away zeroid from my desk, I printed variant which has flat surface on the bottom. Round and flat versions are attached so pick any you like.

I decided to share design for anyone who enjoyed the show. if you have not seen Terrahawks yet, there are some clips on youtube so please do!

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 23, 2017 06:26 PM

December 31, 2016

Hairy Lion


This is a Hairy Lion. As the name says it is lion with hair.
This is a remix from Geoffro's design Lion HD (no supports required).

UPDATE #2: I made about 3 times bigger version. It has a lot of hair and they are also very long.
Watch Joel Telling's (3D Printing Nerd) video about it: https://youtu.be/OTXPU2P-ElE

UPDATE #1: I made 50% smaller version. It should only take about 1-2 hours to print. But you must be much more careful when cutting the hair. This model has much less hair, so if you break or pull out too much hair, there will be visible bald spots.

The hair is connected to sacrificial wall, which is removed afterwards.
(See picture: post_processing.jpg) You can also try hot water to form the hair. Anyway, be careful not to burn yourself.

There was a request to add a brim to sacrificial wall. So I made it: "Hairy_Lion_with_brim.STL"

This was printed with ABS, but it should also work with other materials. If you are having problems, adjust bridging settings in your slicer.

You can find dual extrusion version here: http://www.thingiverse.com/thing:2050208

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 31, 2016 04:38 PM

December 23, 2016

Small machine saw


Inspired by this Hacksaw: http://www.thingiverse.com/thing:1555072
I did smaller Hacksaw length of 150mm.

https://youtu.be/1sh1_vDVxNI

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 23, 2016 04:12 PM

September 21, 2016

Toy-Brick Tensile Tester


Be and Stay Creative...!

We present a toy-brick based tabletop tensometer for research and education.

What’s so great about it?
Easy to make and use

  • LEGO typical instructions make building the frame very easy
  • All building instructions laid out on this website
  • Open-Source
  • All parts are common and available from large distributors
  • In total the TTT can be built for around 700 EUR – significantly cheaper than a commercial solution
  • Easy to extend
  • Simple measurement solutions
  • A full graphic UI programmed in LabView controls the whole setup and analyzes the data
  • Measurement of stress/strain and resistance/strain progression
  • Evaluation of static material properties (Young’s modulus, Tear strength, Fracture…)
  • If you don’t need it any more, tear it apart and construct something even more awesome!

Key Parameters and Accuracy

  • Stretching velocity: 50-1300um/s
  • Tensile Force: +-10N, +-50N with an accuracy of 30mN and 150mN respectively
  • Resistance: 6 measurement ranges in order of magnitude from 0-1MOhm with and accuracy of 0.1% of the selected range
  • Sledge travelling distance: 30mm with an measurement accuracy of 100um

Project Plattform:
http://www.somap.jku.at/ltt/

Publication in Advanced Science:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/advs.201500396/abstract

===============================================================

This work was partially supported by the Austrian Science Fund (FWFP22912-N20) and by the ERC Advanced Research Grant ”Soft-Map”

©
LJUDMILA's Favorite Things on September 21, 2016 08:49 AM

July 13, 2016

4.6 meter dome


Steel Metal dome

Photo by Hans Stroes.. thanks Hans

skills:

  • drilling
  • sawing
  • welding
  • laser cutting

base material:

  • 44x44mm wood
  • 5x50mm steel strip

cut wood in chuck of 75cm (25x), 87cm (55x), 89cm (50x) cm.
cut metal in strips of 20 and 10 cm and create connectors:

  • 4-way 20x
  • 5-way 6x
  • 6-way 40x

LaserCut the weld molds with 5 and 6 wings (adjust scad file).

The weld the connectors....

Find your assemble diagram on http://www.desertdomes.com/rev3calc.html

330 M8 bolts

©
LJUDMILA's Favorite Things on July 13, 2016 10:18 AM

July 12, 2016

Electricity


Electricity (1889), Louis-Ernst Barrias (1841-1905), Nye Carlsberg Glyptotek (Copenhagen, Denmark). Made with Memento Beta.

June 08, 2016

grumpy hairy mad scientist for 7mm hexagonal pencil :D


standard 7mm hexagonal pencil top... mad, hairy scientist - air printed hair
print with ~50mm/sec speed and 0.3 layer / 0.4 nozzle diameter

use the 0.3mm z layer for best results !!!!!

©
LJUDMILA's Favorite Things on June 08, 2016 12:39 AM

April 11, 2016

Octagon Antenna


Remake of Otona no Kagaku Crystal Radio.

http://otonanokagaku.net/magazine/vol04/

©
LJUDMILA's Favorite Things on April 11, 2016 06:16 AM

March 11, 2016

Girih Tiles for Interactive Islamic Designs


3D print and assemble your own classic Islamic-style artwork by using Girih tiles to build intricate woven strapwork!

The tiling pattern in the photo is rotationally symmetric. On the left are the basic colorful tile shapes. Towards the middle we have started to add the overlaid strapwork, which is completely determined by the tiles. On the right, we added gray mosaic tiles to obscure the original tiles and reveal the strapwork pattern.

Girih tiles are used in Islamic art and architecture to create intricate woven strapwork patterns. The underlying periodic patterns that create these designs are related to Penrose tilings and predate the formal mathematical discoveries of such tilings by at least 500 years.

Photo by Guy Sie

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 11, 2016 04:29 PM

February 29, 2016

PIFcamp 2015

PIFcamp is a temporary nomad hacker-base set in Slovenian nature, where art, technology and knowledge meet. During hands-on workshops, presentations, field trips,…
Ljudmila's Vimeo on February 29, 2016 11:21 AM

October 30, 2015

walking stegosaurus


3D printed "walking stegosaurus".

https://youtu.be/gNn6NK4x0Wg

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 30, 2015 10:18 AM

October 26, 2015

...bird...


...bird...

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 26, 2015 10:55 AM

October 23, 2015

Bug Bot 2


Made a bigger, badder brother to my original Bug Bot (http://www.thingiverse.com/thing:1065468) with some design improvements to make it easier for little hands to assemble:

+Built in battery case (I will upload as a separate piece in upcoming days)
--Using metal zip tie idea** from original Bug Bot, the contacts are extremely easy to make.
--Jumper cable cutouts at all battery contacts for solderless connections. The battery pressing up against it gives enough resistance to hold jumpers in.
--Easy to add ON/OFF switch with 2 small screws and a small piece of metal zip tie. (OR, you can place a jumper between the two batteries for constant power.)

+Bug shaped base/body

+Larger area for vibration motor.

NOTE: I am aware that spiders have 8 legs versus 6 (hence the name "BUG Bot" and not "Spider Bot.") I experimented with 8 legs and found it to be a more difficult setup than 6 (especially for little hands.) If you want to make it more accurate, you can easily drill two more holes. Happy building and good luck!

**I don't work or sell the metal zip ties, just sharing a cool idea I had that worked better than I had expected :-)

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 23, 2015 03:24 AM

October 10, 2015

Raspberry Pi Touchscreen Stand


I needed a little stand to hold my Raspberry Pi Touchscreen on my desk while I'm working on software for it. You need to print two of the legs. It needs four M3 screws to attach the them. M3x10mm screws will work but M3x12mm with a washer works even better. I printed mine with 20% infill.

This is for the 7" touchscreen made by the Raspberry Pi Foundation. https://www.raspberrypi.org/blog/the-eagerly-awaited-raspberry-pi-display/

[UPDATE 2016-03-27]
I noticed recently the glass on my touchscreen had slid down out of alignment with display underneath. It appears over time the heat of the display backlight causes the double stick tape between the glass and display to soften. If unsupported the glass begins to slide down. Mine had moved down about 5mm. To address this problem I uploaded a new version of the stand that has a lip for the glass to rest on and prevent this. I was able to push the glass back into place with the help of a heat gun. Also included in this update is a version with a notch cutout to allow for USB powering of the display.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 10, 2015 03:23 PM

September 05, 2015

Yogi People


Yogi minimalist figurines in various Yoga. Positions, poses include Downward Dog, Vrksasana, Cobra and Warrior.

No need for support parts.
The Warrior needs assembling & mat.
The Vrksasana needs assembling & mat.

©
LJUDMILA's Favorite Things on September 05, 2015 05:02 PM

August 19, 2015

Strictly Analog Ljubljana #3

Festival Strictly Analog Ljubljana #3 Strictly in the dark May 30th – June 1st 2015 @ Cirkulacija 2 at Tobačna & Streets of Ljubljana The third edition…
Ljudmila's Vimeo on August 19, 2015 01:32 PM

August 13, 2015

Dremel wheel protector


A protective cover for thin Dremel and similar cut-off grinding wheels.

Update
I did a remix http://www.thingiverse.com/thing:1010900

Update 9-15
Another remix. This one has a screw-on cap.
It's probably finished but is marked a "Work in Progress" http://www.thingiverse.com/thing:1036486

©
LJUDMILA's Favorite Things on August 13, 2015 09:19 AM

May 14, 2015

Bongo Tie Rubber Band Cable Fastener


This is a replica of the popular Bongo Tie rubber band fastener for holding things together, just add a rubber band! These are also great for attaching a cable to a pole or two long or bulky objects together.

It's a few millimeters shorter than the original but this makes it more stable to print and fits better with normal sized rubber bands. I may add a different sizes in the future.

April 09, 2015

Some good philosophy, with a twist.


Now, you too can own a historic piece of visual theory!
Wowza, the simulacra never smelled quite as much of hot plastic ever before!

Get your's before the aura on this one of a kind piece fades!

©
LJUDMILA's Favorite Things on April 09, 2015 04:09 AM

January 23, 2015

Strictly Analog Ljubljana #2

Festival Strictly Analog Ljubljana #2 AV performances, talks and workshops on not so strictly analogue technologies. 13th December 2014 @ Poligon Creative Centre,…
Ljudmila's Vimeo on January 23, 2015 01:55 PM

January 22, 2015

Starriost in Bosnia and herzegovina


Starriost in Bosnia and herzegovina

One of the YOKOSO JAPAN 2020 Diolama
http://www.tokyovirtualworld.com/10-yokoso-japan

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 22, 2015 11:43 PM

January 04, 2015

Tomos logo


Tomos moped logo (fi50 mm)

©
LJUDMILA's Favorite Things on January 04, 2015 11:17 AM

November 27, 2014

AKAI APC Key 25


Keyboard AKAI APC Key 25. with more or less precise measures. I used photos and physical model to get proper measures, so it's not totally accurate, but close enough i guess..

http://www.akaipro.com/product/apc-key-25

©
LJUDMILA's Favorite Things on November 27, 2014 03:32 PM

October 26, 2014

Biba


Small image of four-legged animal using only one servo motor. The legs have to be adjusted with a little heating, such that the total weight is in balance. Housing for the battery is double for 2 x AAA size, which is also the holder for PCB.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 26, 2014 10:05 AM

October 14, 2014

Reconstruction of the Divje babe bone flute


This is based on a reconstruction of a 36,000 year old bone flute found at the Divje babe I cave site in Slovenia. This 3D-printable version was created based on the work of archeologist Ivan Turk. The figures used to trace the flute's shape are from Chapter 15 of "Origins of Music" (©2000 MIT Press).
I tried to copy the shape of the flute as closely as possible, and ended up with a flute that is pretty difficult for me to play, though I'm not a professional player. I have at times managed to play several notes with it. (You can find videos of the reconstruction made by Ivan Turk et. al. being played by a professional player.) It's basically an edge-blown flute with a diatonic scale, with the opening covered for some notes.
Please iterate on the design or comment on how this flute can be made more accurate and/or easier to play.
Flute image and figure source:
Kunej, D., & Turk, I. (2000). New Perspectives on the Beginnings of Music: Archeological and Musicological Analysis of a Middle Paleolithic Bone "Flute" In N. Walin, B. Merker, & S. Brown (Eds.), The Origins of Music (pp. 235-268). Cambridge: The MIT Press.

©
LJUDMILA's Favorite Things on October 14, 2014 04:59 PM

September 19, 2014

Parametric Cherry MX/Alps Keycap for Mechanical Keyboards


KeyV2 is out!

This library is deprecated, and a new version has been released! please check it out here: KeyV2

Summary

I got halfway through making a parametric novelty keycap base before I realized there are decidedly few basic keycaps on the thingiverse website, so I took a detour to make a good one. This library has slowly grown to where you can generate keycaps in four different layouts in any length or height you desire! They are not quite drop-in replacements into existing keysets yet, but work great as a set, escape key, WASD cluster, top row, or as a base for an artisan.

Heavily modified from Kekstee's original Skull keycap to refactor, remove dxf files, add a dish, parameterize, and add a square keyswitch connector: https://github.com/kekstee/3dprint

Makerbot's customizer is great, but it's hard to zoom in and sluggish with spherical dishes, so you might be better served booting up OpenSCAD. Also, using OpenSCAD opens up a whole new level of customization! Due to the complexity of the key profiles things like dish depth, top skew, etc. can only be controlled from inside OpenSCAD. There are a lot of comments as to what things do so don't be afraid to dig around!

Features:

  • Many imitation key profiles supported! DCS, SA, DSA, and G20 for now. No OEM until I can find a good data sheet :(
  • Square Cherry key connector stem; easier to print. Circle and Alps available.
  • Stem inset now supported! allows you to print keys that will sit lower on the keyboard than before. you'll need to print with some kind of support.
  • Multiple dish types that affect the top and bottom, so keytop thickness is uniform throughout. Dishes are correctly created using a bit of trig, so they expand to arbitrary sized keycaps. Inverted dish types for spacebar / funky keyboards supported!
  • Keycaps can be arbitrarily wide or tall! note that for extra large keycaps you might need to turn up rounding on the dishes
  • Stabilizer supports! requires some digging for now, will add better support later

Experimental features:

  • Experimental ALPS compatibility!
  • Experimental rounded keycaps! Requires SCAD knowledge; replace key() with minkowski_key(). Will take FOREVER for anything with a dish due to polygons. G20 does not have a dish. results are pretty, but if you don't have a really good 3d printer you can safely skip.
  • Experimental ISO enter in the works. technically it is there, but it is the wrong size. you need to switch any use of shape_hull() for ISOEnterShapeHull(). I don't own any keyboards with it either so I have no idea if it actually fits or if it needs stabilizer holes (I assume so?) I just have keys I'm comparing it to from a grab bag.

Road to V2:

  • just need to do the customizer script now, with any luck we will be releasing soon
©
LJUDMILA's Favorite Things on September 19, 2014 03:42 AM

August 15, 2014

Sphero Landstrider #make5000


Behold the Sphero Landstrider! This accessory allows Sphero to walk about on his own 8 legs. This unique powertrain harnesses Sphero’s rotational motion and converts it into an elegant stride inspired by the Theo Jansen mechanism. Future versions of the Landstrider could include interchangeable gears for teaching young students the principles of mechanical advantage and general engineering skills. The powertrain could also be adapted to power other vehicles with wheels, tank treads, or even propel a boat. All rights reserved #make5000. http://youtu.be/Pf7Pm4YyCeg

©
LJUDMILA's Favorite Things on August 15, 2014 12:48 AM

July 17, 2014

How to make a Theremidi Orchestra?

Theremidi Orchestra workshop @Piksel Festival, Bergen 2013 http://wiki.ljudmila.org/Theremidi_Orchestra
Ljudmila's Vimeo on July 17, 2014 08:54 AM

July 02, 2014

DIY Raspberry Pi Gameboy


https://www.youtube.com/watch?v=EPTp6WSrC6c
Celebrate the 20th anniversary of that classic gaming device by building your own with 3D printing and DIY electronics from adafruit.

The 3D printed enclosure will house all the components and you can print it in your favorite color.

We'll hack this classic gaming controller and reuse the printed circuit board, buttons and elastomer gaskets.

Find out how to assemble and program this project by checking out the guide on The Adafruit Learning System.

You can get the all parts for this build from Adafruit.

Edit and modify the original solids on 123D Design.

©
LJUDMILA's Favorite Things on July 02, 2014 06:31 PM

June 27, 2014

June 02, 2014

Chameleon eye toy


Please support me by using PrusaPrinters.org!
If you want to support me, please download and(!) like this design on prusaprinters. If there are enough downloads&likes, i might get a spool of great prusa filament for free :-).
There will also be the latest version from now on (as Thingiverse downloads are a bit broken at the moment)

Customizer
The Customizer on this website "Thingiverse" will not always work. In case your design is "stuck", please contant Thingiverse directly. There are many comments below that its "stuck", but the comments below are not read by Thingiverse.

Solution:
In case this Thingiverse websites "customizer" does not work, please install and use OpenSCAD on your own PC. Instructions with screenshots how to set OpenSCAD up Instructions how to generate the STL file with OpenSCAD customizer

Information about this model:
Let your finger see the light and train your puppeteer skills!
If you are skilled, you can even move the eyeballs with your other fingers.

The toy is customizable:

  • select the number of eye pairs you want
  • adjust the ring size.

Also checkout the Chameleon Eye Toy II, a version where the eyes are controllable using an extra ring.

If you like it, please have a look at all my customizable creations.
There are configurable-text-based creations, multi-line label, floor stand, gadget display stand, sweeping name plate, bunting banner, customizable text box III, pyramid text, name plate, Customizable text box with lid and round text. Have also a look at my configurable pack of dogs, rabbits, reindeers and santas. There are also useful coat hangers and finger toys.

Or see the customizable filament swatches to have an overview over your material.

Note:

  • Use Version 13 instead of Version 7 if the iris of the eye does not show up at all. Alternatively, switch on "detect thin walls" in your slicer software.
©
LJUDMILA's Favorite Things on June 02, 2014 09:04 PM

May 01, 2014

40 Penny Analog Sustain -- Key Weight for Musical Keyboards


http://youtu.be/pXr88odnABM

This is my first 3D design and one of my first prints on my Printrbot Simple Metal. It's a weight designed to hold down musical keyboard keys for ambient, electronic, drone, and
experimental music. When you need more than 10 fingers, reach for one of these.
Print the two parts, fill with 40 pennies, snap the pieces together, and voila! This should be heavy enough to hold down even heavily-weighted keys. I designed it with ramps on the side panels to help balance it on the smaller ebony keys. All sides can be used as the press-down side. Please let me know your experiences!

I'm including two versions for download -- one with the Circuit Benders' Ball logo and one without. Feel free to customize with your festival, band or company name.

April 11, 2014

X-Wing smartphone holder (OS)


Smartphone holder, flexible to hold many different phone sizes. It is compatible with OpenStructure ecosystem.

use the force, luke

Examples; as "tripod" (with copper wire, used for legs):

  • shooting still video, similar as Joby tripods
  • video conferencing
  • in car use
  • attaching or hanging smartphone for using it as LED torch

Developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.
Designed by Tilen Sepič.

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 11, 2014 12:13 PM

April 09, 2014

Plečnik Horse Door Handle


This door handle is a 3D scanned and a bit remodelled replica of distinctive Pegasus door hook, designed by famous Slovene architect Jože Plečnik. This small part of Slovene national heritage is used to enter the Slovene National and University Library (NUK) in Ljubljana.

open sesame

Object was developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 09, 2014 02:16 PM

April 01, 2014

Dish Antenna Wall Hook


Multifunctional hanger, inspired by Ljudmila logo.
First part is dish and second is angle-adapter, easily installed with a long drill nail fastener.

Developed during 3De-Generik experiment/workshop at Ljudmila Lab.
http://wiki.ljudmila.org/3De-Generik

©
LJUDMILA's Fabulous Things on April 01, 2014 12:08 PM

March 22, 2014

Open Source CT Scanner


Have you ever wondered what's inside of vegetables you don't intend to eat? Wished you could see through solid objects? Now you can begin to find answers. By harnessing the power of the atom, and using your advanced knowledge of medical imaging, radiology, physics, and nuclear safety, you too may be able to construct this nuclear powered desktop computed tomography (CT) scanner. And it's completely open source.

As featured in the MAKE Magazine Volume 38 Homebrew Section

For more information, documentation, photos, and source, please see:
http://www.tricorderproject.org/openct
https://github.com/tricorderproject/openct

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 22, 2014 05:57 AM

March 10, 2014

Strictly Analog Ljubljana

One day festival of audio-visual performances and lectures about not so obsolete strictly analogue technology. 14th December 2013 @Pop-up dom, Tobačna 5, Ljubljana,…
Ljudmila's Vimeo on March 10, 2014 05:38 PM

March 06, 2014

Amanda Ghassaei Walker


This is my 3D interpretation of Amanda's walker linkage system. I'm planing to do full scale model, but first I need a workable printed model.

Scale is 1:1 to Amanda's Mathematica's units. Her thesis on this subject can be found here: http://www.amandaghassaei.com/mechanical_walking_machine.html

This is first model and it is not (properly) walking yet. It's basically a proof of concept.

I'm allready working on a second model, just arhiving that one here.

©
LJUDMILA's Favorite Things on March 06, 2014 11:47 AM

December 22, 2013

KULTURNIK.SI Promo Video

Promocijski video za projekt Kulturnik.si (Ljudmila) Scenarij, režija: Žiga Aljaž, Žiga Artnak Kamera, montaža: Urša Kastelic, Gregor Gobec Tekstopiska:…
Ljudmila's Vimeo on December 22, 2013 02:51 AM

December 18, 2013

Gesture controlled Sock Puppet


Meet Mr Sock!
Repurpose your old socks into puppets that can be hand-controlled using a Softkinetic/Creative 3D camera (no need to program anything!)

See Mr Sock in action: http://youtu.be/JexNW3Cr0Uc
Watch the assembling instructions: : http://youtu.be/xP5LqkUod_o
and this instructable on "how to control almost anything with a 3D camera" ... including Mr Sock!

©
LJUDMILA's Favorite Things on December 18, 2013 11:55 AM

November 18, 2013

Counting Body Parts


Counting can be really fun with these easy-to-print body parts. They are a big hit at a special needs school in Slovenia where we are using them since this spring.

The children like them much more than blank beans or beads and learn about their body and numbers at the same time. As you can see in the pictures we ask kids to put the correct number of objects on the dots next to each number.

We find using physical objects helps associate numbers to their symbols. A pair of feet, ears and a head are included, all sized appropriately for little hands to grab. We usually try to combine different topics in one lesson when teaching these children, as in this case the human body and counting.

Ears are half-size from the original, the head of doctor Oh is shrunk to 30%, both otherwise unchanged from the referenced sources. The foot was leveled and mirrored to make the pair. Not sure where it comes from, we tried searching for it but nothing came up. Use support to get better quality prints - only a very small amount is necessary at the bottom of feet and chin.

We hope you like them and will make more similar ones!

Nina (teacher) & Luka (printer)

©
LJUDMILA's Fabulous Things on November 18, 2013 09:31 PM

May 15, 2013

Lightening Video @Ljudmila

We made this video in 5 minutes max for Pixelache // presentation of Jerneja Rebernak. Make fun of us, we do :)
Ljudmila's Vimeo on May 15, 2013 09:00 PM

March 18, 2013

March 04, 2013

LjudmilaLab: RT @jgyorkos: EU sponsored event in Ljubljana on @DigitalAgendaEU and Culture. Setup of e-content WGs. http://t.co/ehpBIU9KSB

LjudmilaLab: RT @jgyorkos: EU sponsored event in Ljubljana on @DigitalAgendaEU and Culture. Setup of e-content WGs. http://t.co/ehpBIU9KSB

March 02, 2013

LjudmilaLab: RT @squaresolid: #DIY #DIYelectronics print & remake minimum theremin, pcb print design from @JULIAN_ABRAHM http://t.co/I4kfcIgL6S

LjudmilaLab: RT @squaresolid: #DIY #DIYelectronics print & remake minimum theremin, pcb print design from @JULIAN_ABRAHM http://t.co/I4kfcIgL6S

March 01, 2013

LjudmilaLab: theoretical/practical/gender free/queer/tech/anti-normative workshop!! apply on delavnica@ljudmila.org http://t.co/TZlwnkorsj #reddawnsfest

LjudmilaLab: theoretical/practical/gender free/queer/tech/anti-normative workshop!! apply on delavnica@ljudmila.org http://t.co/TZlwnkorsj #reddawnsfest

February 28, 2013

LjudmilaLab: preparations for Red Dawns! #TheremidiOrchestra http://t.co/WssFk7hoUU @malinovc @SasaSpacal @roiiroiiro #ida http://t.co/RSuOvpE3a6

LjudmilaLab: preparations for Red Dawns! #TheremidiOrchestra http://t.co/WssFk7hoUU @malinovc @SasaSpacal @roiiroiiro #ida http://t.co/RSuOvpE3a6
LjudmilaLab @ Twitter on February 28, 2013 11:47 PM

LjudmilaLab: Call for Collaborators: Interactivos?'13 Tools for a Read-Write World http://t.co/AYUuRaIlY6 @medialabprado

LjudmilaLab: Call for Collaborators: Interactivos?'13 Tools for a Read-Write World http://t.co/AYUuRaIlY6 @medialabprado
LjudmilaLab @ Twitter on February 28, 2013 01:14 PM

February 27, 2013

LjudmilaLab: RT @ovtsa: Parteeeeeeey! http://t.co/Yzg1mgDEPv #wlanslo

LjudmilaLab: RT @ovtsa: Parteeeeeeey! http://t.co/Yzg1mgDEPv #wlanslo
LjudmilaLab @ Twitter on February 27, 2013 06:10 PM

February 26, 2013

LjudmilaLab: RT @CultureSi: Organizatorji festivalov! Sporočite nam datume za 2013 na culture@ljudmila.org! Festivalski koledar je zaenkrat tak: http ...

LjudmilaLab: RT @CultureSi: Organizatorji festivalov! Sporočite nam datume za 2013 na culture@ljudmila.org! Festivalski koledar je zaenkrat tak: http ...
LjudmilaLab @ Twitter on February 26, 2013 06:37 PM

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija online shop opening invitation – Blog – wlan slovenija #cake http://t.co/AfziMADekD

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija online shop opening invitation – Blog – wlan slovenija #cake http://t.co/AfziMADekD
LjudmilaLab @ Twitter on February 26, 2013 12:14 PM

February 25, 2013

LjudmilaLab: Wooohooo sunday night action at Ljudmila !! really nice :) http://t.co/b2gmp6IRAB #dancingwebsite

LjudmilaLab: Wooohooo sunday night action at Ljudmila !! really nice :) http://t.co/b2gmp6IRAB #dancingwebsite
LjudmilaLab @ Twitter on February 25, 2013 09:23 AM

February 19, 2013

LjudmilaLab: Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja ... @ikanic v svojem članku omenja tudi naš izdelek v razvoju! http://t.co/6I2dwzhv

LjudmilaLab: Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja ... @ikanic v svojem članku omenja tudi naš izdelek v razvoju! http://t.co/6I2dwzhv
LjudmilaLab @ Twitter on February 19, 2013 05:13 AM

February 16, 2013

LjudmilaLab: Sparks Called And They Want Their Ideas Back - a joyous plagiarist's tune: http://t.co/gVOd68b8 #intellectualproperty

LjudmilaLab: Sparks Called And They Want Their Ideas Back - a joyous plagiarist's tune: http://t.co/gVOd68b8 #intellectualproperty
LjudmilaLab @ Twitter on February 16, 2013 09:24 AM

February 08, 2013

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Pirate Bay documentary premieres tonight at #berlinale and online under CC. @tpb_afk http://t.co/0S4uEjFM #ccfilm

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Pirate Bay documentary premieres tonight at #berlinale and online under CC. @tpb_afk http://t.co/0S4uEjFM #ccfilm
LjudmilaLab @ Twitter on February 08, 2013 06:39 PM

LjudmilaLab: RT @laquadrature: [en][ZDNet] After ACTA, EU kicks off 'Licences for Europe' copyright reform http://t.co/QebyC9UD

LjudmilaLab: RT @laquadrature: [en][ZDNet] After ACTA, EU kicks off 'Licences for Europe' copyright reform http://t.co/QebyC9UD
LjudmilaLab @ Twitter on February 08, 2013 05:15 PM

February 07, 2013

LjudmilaLab: RIP. Skicirka za SKICO na Dunaju: http://t.co/wZp2tzAU http://t.co/XMmWLZfh

LjudmilaLab: RIP. Skicirka za SKICO na Dunaju: http://t.co/wZp2tzAU http://t.co/XMmWLZfh
LjudmilaLab @ Twitter on February 07, 2013 10:26 PM

LjudmilaLab: RT @intima: Slovenian Gov. reallocated the €10M subsidy initially earmarked for the art gallery http://t.co/IyH7ywze in favour of the mi ...

LjudmilaLab: RT @intima: Slovenian Gov. reallocated the €10M subsidy initially earmarked for the art gallery http://t.co/IyH7ywze in favour of the mi ...
LjudmilaLab @ Twitter on February 07, 2013 09:29 AM

February 06, 2013

LjudmilaLab: Interactivos?'12 Ljubljana project Mycophone will be shown on Device_art in Prague, 9-15 February!! http://t.co/K7mkdLH8

LjudmilaLab: Interactivos?'12 Ljubljana project Mycophone will be shown on Device_art in Prague, 9-15 February!! http://t.co/K7mkdLH8
LjudmilaLab @ Twitter on February 06, 2013 01:30 PM

February 05, 2013

Zbornik "Glasba in avtorska pravica" pri Studia Humanitatis

Avtorja S. Frith in L. Marshall v zborniku o avtorskih pravicah (SH, 2012, v prevodu I. Vidmarja, s spremno besedo I. Vidmarja in J. Vogrinca):

Vec na:

Spletna stran Studie Humanitatis

GEMA v Nemčiji dobiva konkurenco v obliki CC kolektivke

C3S is a collaborative effort to found a new and ground-breaking European collecting society for musical creators being build with themselves participating. C3S is intended to become a non-exclusive collective society to register musicians’ works outside of traditional schemes, released under Creative Commons non-commercial licences, but monetised in commercial use. More than that, C3S will offer registering works for commercial purpose released under other free licences as well, including those works released under no explicitly defined licences.

More:

preberi več

January 29, 2013

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Ste že prebrali prvo slovensko negativno utopijo? Anton Mahnič: Indija Komandija (1884) http://t.co/J23LTTBD

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Ste že prebrali prvo slovensko negativno utopijo? Anton Mahnič: Indija Komandija (1884) http://t.co/J23LTTBD

January 27, 2013

LjudmilaLab: RT @timsoos: V digitalni svet stopiclja tudi @knjiznicaNUK: letos bodo v arhiviranje vključili tudi tvite. Pohvalno! via @DELO_TW http:/ ...

LjudmilaLab: RT @timsoos: V digitalni svet stopiclja tudi @knjiznicaNUK: letos bodo v arhiviranje vključili tudi tvite. Pohvalno! via @DELO_TW http:/ ...

January 24, 2013

LjudmilaLab: V torek 29. januarja začnemo z dvomesečnim Blender 3D tečajem! Na delavnici je še nekaj prostih mest! http://t.co/as68sraB See you!

LjudmilaLab: V torek 29. januarja začnemo z dvomesečnim Blender 3D tečajem! Na delavnici je še nekaj prostih mest! http://t.co/as68sraB See you!

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Slovenija nima kulturnih centrov po vzoru ex-kolonialnih evangelizatorjev, ima pa SKICO! Podpiši izjavo proti ukini ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Slovenija nima kulturnih centrov po vzoru ex-kolonialnih evangelizatorjev, ima pa SKICO! Podpiši izjavo proti ukini ...

January 22, 2013

LjudmilaLab: RT @hruske: Urad za intelektualno lastnino bi rad spisal nacionalno strategijo razvoja intelektualne lastnine (brez vašega mnenja) https ...

LjudmilaLab: RT @hruske: Urad za intelektualno lastnino bi rad spisal nacionalno strategijo razvoja intelektualne lastnine (brez vašega mnenja) https ...

LjudmilaLab: RT @hackteria: #HackteriaLab 2013 Bangalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: #HackteriaLab 2013 Bangalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: HackteriaLab 2013 Bagalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

LjudmilaLab: RT @hackteria: HackteriaLab 2013 Bagalore → coming soon http://t.co/MZUP1pIp

January 17, 2013

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA, dokumentarne risbe z razstave na @LjudmilaLab. Riše: @RaccoonDude. http://t.co/WnwUHvI3 http://t.co/ ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA, dokumentarne risbe z razstave na @LjudmilaLab. Riše: @RaccoonDude. http://t.co/WnwUHvI3 http://t.co/ ...

January 15, 2013

Slo-Tech portal: vse od čipa do avtorskih pravic

Največji slovenski računalniški portal, že od leta 1999:

Slo-Tech portal

10. obletnica CC - vse najboljše!

Med 7. in 16. decembrom 2012 je potekalo praznovanje ob 10. obletnici Creative Commons, zabava še traja:

CC mix za 10 let

January 12, 2013

LjudmilaLab: RT @MajdaSirca: zarote, maščevanje,moč, slast, oblast, eros, biti-ne biti, preživeti,zblazneti, umakniti, zatreti...danes tudi v Drami. ...

LjudmilaLab: RT @MajdaSirca: zarote, maščevanje,moč, slast, oblast, eros, biti-ne biti, preživeti,zblazneti, umakniti, zatreti...danes tudi v Drami. ...

January 06, 2013

LjudmilaLab: RT @had: 40 Technology Predictions For The Next 150 Years [Infographic] http://t.co/GcgXzTr2

LjudmilaLab: RT @had: 40 Technology Predictions For The Next 150 Years [Infographic] http://t.co/GcgXzTr2

LjudmilaLab: RT @slavko321: The future is here:DD #robots #music #realisticheadnodding http://t.co/JMJWAlBE

LjudmilaLab: RT @slavko321: The future is here:DD #robots #music #realisticheadnodding http://t.co/JMJWAlBE

LjudmilaLab: RT @antirender: RT @lifepatch_: Dusjagr memperkenalkan sebuah mikrokontroler berukuran USB sederhana. http://t.co/nzrChV5d

LjudmilaLab: RT @antirender: RT @lifepatch_: Dusjagr memperkenalkan sebuah mikrokontroler berukuran USB sederhana. http://t.co/nzrChV5d

LjudmilaLab: RT @SpletnaMladina: Na protestih po vsej državi prostovoljno in samoiniciativno sodelujejo tudi glasbeniki. http://t.co/T18L2D93

LjudmilaLab: RT @SpletnaMladina: Na protestih po vsej državi prostovoljno in samoiniciativno sodelujejo tudi glasbeniki. http://t.co/T18L2D93

January 05, 2013

LjudmilaLab: #humalga Symposium, 8., 9. and 10. of January 2013 https://t.co/fjzMGRye http://t.co/ERN5525V

LjudmilaLab: #humalga Symposium, 8., 9. and 10. of January 2013 https://t.co/fjzMGRye http://t.co/ERN5525V

January 04, 2013

LjudmilaLab: Humalga simpozij / 8, 9 in 10 januar /vabljeni! http://t.co/Z4vta2xT

LjudmilaLab: Humalga simpozij / 8, 9 in 10 januar /vabljeni! http://t.co/Z4vta2xT

January 02, 2013

LjudmilaLab: RT @cyberwanderlust: Još jedan dan! Sad je January 03, 2013 at 12:01AM !

LjudmilaLab: RT @cyberwanderlust: Još jedan dan! Sad je January 03, 2013 at 12:01AM !

January 01, 2013

LjudmilaLab: RT @Mister_Robotics: The scientific method http://t.co/owPhd6LG

LjudmilaLab: RT @Mister_Robotics: The scientific method http://t.co/owPhd6LG

LjudmilaLab: .-!!♥!!-.we wish you a happy 2013, awesome 3D prints & great PCB boards and a theremin vibe always in the background https://t.co/ZJcIP5dM

LjudmilaLab: .-!!♥!!-.we wish you a happy 2013, awesome 3D prints & great PCB boards and a theremin vibe always in the background https://t.co/ZJcIP5dM

December 27, 2012

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: Hackaton is on! @LjudmilaLab

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: Hackaton is on! @LjudmilaLab
LjudmilaLab @ Twitter on December 27, 2012 08:30 AM

December 25, 2012

LjudmilaLab: 26 Dec - 6pm - epic event - Orbital Academy at Ksevt Vitanje. 120th anniversary - pioneer of cosmonautics Herman Potočnik Noordung.

LjudmilaLab: 26 Dec - 6pm - epic event - Orbital Academy at Ksevt Vitanje. 120th anniversary - pioneer of cosmonautics Herman Potočnik Noordung.
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:23 PM

LjudmilaLab: from 26 till 30 December @wlanslovenija Hackaton 2012 at @LjudmilaLab http://t.co/sP50aqyV

LjudmilaLab: from 26 till 30 December @wlanslovenija Hackaton 2012 at @LjudmilaLab http://t.co/sP50aqyV
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:20 PM

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija hackaton 2012 – Blog – wlan slovenija http://t.co/wmVMTcIH

LjudmilaLab: RT @wlanslovenija: wlan slovenija hackaton 2012 – Blog – wlan slovenija http://t.co/wmVMTcIH
LjudmilaLab @ Twitter on December 25, 2012 03:17 PM

December 22, 2012

LjudmilaLab: RT @rtvslo: Povorka se je ustavila pred podhodom do Kongresnega trga, kjer prepevajo skupaj s clani Terrafolka T.H. #protestival

LjudmilaLab: RT @rtvslo: Povorka se je ustavila pred podhodom do Kongresnega trga, kjer prepevajo skupaj s clani Terrafolka T.H. #protestival
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 08:40 PM

LjudmilaLab: RT @madpixel: Od ljudstva ločeni z ograjo, pijani od oblasti slavijo samostojnost in enotnost. Pre drzno.

LjudmilaLab: RT @madpixel: Od ljudstva ločeni z ograjo, pijani od oblasti slavijo samostojnost in enotnost. Pre drzno.
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 07:41 PM

LjudmilaLab: RT @siliconia: Danasnji doodle na Google.si je posvecen Hermanu Potocniku Noordungu (via @dplaninc: / @miharejc )

LjudmilaLab: RT @siliconia: Danasnji doodle na Google.si je posvecen Hermanu Potocniku Noordungu (via @dplaninc: / @miharejc )
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 07:41 PM

LjudmilaLab: RT @DELO_TW: 500 glava množica glasno izžvižgala politike, ki odhajajo na državno proslavo v CD. "Janša v zapor" http://t.co/UY2ef1pE

LjudmilaLab: RT @DELO_TW: 500 glava množica glasno izžvižgala politike, ki odhajajo na državno proslavo v CD. "Janša v zapor" http://t.co/UY2ef1pE
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 06:22 PM

LjudmilaLab: RT @opica: super! RT @AndrejRavnikar: Pojemo in se druzimo. #ljprotest http://t.co/ARMPlCSB

LjudmilaLab: RT @opica: super! RT @AndrejRavnikar: Pojemo in se druzimo. #ljprotest http://t.co/ARMPlCSB
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 06:08 PM

LjudmilaLab: RT @ZoranPavlovicLj: "@LJ_Taksist: Zombije peljam u pola tarife."

LjudmilaLab: RT @ZoranPavlovicLj: "@LJ_Taksist: Zombije peljam u pola tarife."
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 05:06 PM

LjudmilaLab: RT @Dnevnik_si: Vuk Ćosić: SDS se na tviterju obnaša kot nekakšen trol in škoduje kvaliteti javnega dialoga | Dnevnik.si http://t.co/aPS ...

LjudmilaLab: RT @Dnevnik_si: Vuk Ćosić: SDS se na tviterju obnaša kot nekakšen trol in škoduje kvaliteti javnega dialoga | Dnevnik.si http://t.co/aPS ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 05:00 PM

LjudmilaLab: RT @radiostudent: ob 18h naprej poročanja in javljanja iz dogajanja v centru mesta. stay tuned ... http://t.co/m91hO1ao

LjudmilaLab: RT @radiostudent: ob 18h naprej poročanja in javljanja iz dogajanja v centru mesta. stay tuned ... http://t.co/m91hO1ao
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:41 PM

LjudmilaLab: @Dnevnik_si a bo stream? Bi lahko podelili link?

LjudmilaLab: @Dnevnik_si a bo stream? Bi lahko podelili link?
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:31 PM

LjudmilaLab: RT @dusano: Dr. France Bučar: "Ustavno sodišče, kot najvišji varuh ustavnosti, je delovalo protiustavno. To je grozljivo!" http://t.co/d ...

LjudmilaLab: RT @dusano: Dr. France Bučar: "Ustavno sodišče, kot najvišji varuh ustavnosti, je delovalo protiustavno. To je grozljivo!" http://t.co/d ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 04:04 PM

LjudmilaLab: RT @had: Iskanje levičarskih ekstremistov | MLADINA.si - http://t.co/qGfoIrBM - resnica o molotovkah in granitnih kockah.. #picke

LjudmilaLab: RT @had: Iskanje levičarskih ekstremistov | MLADINA.si - http://t.co/qGfoIrBM - resnica o molotovkah in granitnih kockah.. #picke
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:28 PM

LjudmilaLab: @wwwh bilo je odlično!! Še kdaj ponovimo :)

LjudmilaLab: @wwwh bilo je odlično!! Še kdaj ponovimo :)
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:13 PM

LjudmilaLab: RT @rmaticc: tolkala, zvonci, pihala, godala, trobila - nasploh vsa glasbila, vabljeni-a-e! #slovenija #gotofje #protestival RT! http:/ ...

LjudmilaLab: RT @rmaticc: tolkala, zvonci, pihala, godala, trobila - nasploh vsa glasbila, vabljeni-a-e! #slovenija #gotofje #protestival RT! http:/ ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:12 PM

LjudmilaLab: Zombies UNITE! #protestival today - 6 pm - Cankarjevi dom! Parallel to the celebration of IIndependence and Unity Day! http://t.co/Zxy0JJRV

LjudmilaLab: Zombies UNITE! #protestival today - 6 pm - Cankarjevi dom! Parallel to the celebration of IIndependence and Unity Day! http://t.co/Zxy0JJRV
LjudmilaLab @ Twitter on December 22, 2012 02:11 PM

December 20, 2012

LjudmilaLab: RT @tozd: http://t.co/MWogp2Zf

LjudmilaLab: RT @tozd: http://t.co/MWogp2Zf
LjudmilaLab @ Twitter on December 20, 2012 11:18 AM

December 19, 2012

LjudmilaLab: Ob 19h v @Kiberpipa: Zoran Obradović predstavlja metaiskalnik po slovenski kulturi, pridite! https://t.co/PzasWS92

LjudmilaLab: Ob 19h v @Kiberpipa: Zoran Obradović predstavlja metaiskalnik po slovenski kulturi, pridite! https://t.co/PzasWS92
LjudmilaLab @ Twitter on December 19, 2012 05:31 PM

December 17, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Osma revolucionarna zahteva dadaistov: "Vzpostavitev 150 cirkusov za prosvetlitev proletariata." http://t.co/2uncSF ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Osma revolucionarna zahteva dadaistov: "Vzpostavitev 150 cirkusov za prosvetlitev proletariata." http://t.co/2uncSF ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 17, 2012 09:47 PM

December 12, 2012

LjudmilaLab: In 15 minutes listen to interview with Luka Frelih from @LjudmilaLab on Radio Val 202 about Raspberry Pi - tune in!!! http://t.co/m1hXjYr0

LjudmilaLab: In 15 minutes listen to interview with Luka Frelih from @LjudmilaLab on Radio Val 202 about Raspberry Pi - tune in!!! http://t.co/m1hXjYr0
LjudmilaLab @ Twitter on December 12, 2012 03:33 PM

LjudmilaLab: Danes ob 16:45 bo na @Val202 intervju z Luko Frelihom o @Raspberry_Pi.

LjudmilaLab: Danes ob 16:45 bo na @Val202 intervju z Luko Frelihom o @Raspberry_Pi.
LjudmilaLab @ Twitter on December 12, 2012 02:42 PM

December 11, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Trdi torek, javna dejstva! Vabljeni ob 20h na @LjudmilaLab: http://t.co/J46Lmz7A http://t.co/FcHuur0I

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: Trdi torek, javna dejstva! Vabljeni ob 20h na @LjudmilaLab: http://t.co/J46Lmz7A http://t.co/FcHuur0I
LjudmilaLab @ Twitter on December 11, 2012 04:02 PM

December 10, 2012

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA: Vse o granitni kocki, novem simbolu upora in prispodobi krize parlamentarne demokracije! http://t.co/ ...

LjudmilaLab: RT @DomaceRaziskave: TRDA DEJSTVA: Vse o granitni kocki, novem simbolu upora in prispodobi krize parlamentarne demokracije! http://t.co/ ...
LjudmilaLab @ Twitter on December 10, 2012 04:52 PM

November 29, 2012

LjudmilaLab: RT @marcell: "When everyone is librarian, library is everywhere." http://t.co/fcsErVq4

LjudmilaLab: RT @marcell: "When everyone is librarian, library is everywhere." http://t.co/fcsErVq4
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:51 PM

LjudmilaLab: RT @supperman: Tiskovka ob Dear Art v MSUM: najprej minuta molka za Maxa. No dry eye in the house. Velika stvar v teh ciničnih časih.

LjudmilaLab: RT @supperman: Tiskovka ob Dear Art v MSUM: najprej minuta molka za Maxa. No dry eye in the house. Velika stvar v teh ciničnih časih.
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:51 PM

LjudmilaLab: RT @lowk3y: feel like reading? hacking your kindle dev? want new ebook? visit #haip at #cyberpipe, meet hackers there @marcell @gandalfa ...

LjudmilaLab: RT @lowk3y: feel like reading? hacking your kindle dev? want new ebook? visit #haip at #cyberpipe, meet hackers there @marcell @gandalfa ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 29, 2012 11:50 PM

November 28, 2012

LjudmilaLab: RT @cyberpipe: #HAIP 2012 festival starting today! Get your free ebooks at http://t.co/ffKSsJK5 in #cyberpipe

LjudmilaLab: RT @cyberpipe: #HAIP 2012 festival starting today! Get your free ebooks at http://t.co/ffKSsJK5 in #cyberpipe
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:12 PM

LjudmilaLab: RT @novadeviator: in new public library (which we can develop NOW) the book should never leave the catalogue! @marcell #haip #kiberpipa ...

LjudmilaLab: RT @novadeviator: in new public library (which we can develop NOW) the book should never leave the catalogue! @marcell #haip #kiberpipa ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:12 PM

LjudmilaLab: RT @supperman: Here's great Sean Dockray explaining http://t.co/7L52ZOJL at #haip2012 http://t.co/kAeSmzN4 http://t.co/OMMe5rtT

LjudmilaLab: RT @supperman: Here's great Sean Dockray explaining http://t.co/7L52ZOJL at #haip2012 http://t.co/kAeSmzN4 http://t.co/OMMe5rtT
LjudmilaLab @ Twitter on November 28, 2012 09:11 PM

November 18, 2012

LjudmilaLab: RT @GEMSInitiative: Hackerspace for mothers! So many different people, so many different kinds of ways to create supportive communities! ...

LjudmilaLab: RT @GEMSInitiative: Hackerspace for mothers! So many different people, so many different kinds of ways to create supportive communities! ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 18, 2012 08:55 PM

November 17, 2012

LjudmilaLab: RT @gandalfar: A hacketeria designed (cheap) arduino, built with help from Marc #kiberpipa Wheee! http://t.co/ehjA986D

LjudmilaLab: RT @gandalfar: A hacketeria designed (cheap) arduino, built with help from Marc #kiberpipa Wheee! http://t.co/ehjA986D
LjudmilaLab @ Twitter on November 17, 2012 09:28 PM

LjudmilaLab: RT @razvezani: Trda dejstva z Društvom za domače raziskave: pridite, bomo skupaj kaj ušpičili! 4x torek na @LjudmilaLab http://t.co/vS5w ...

LjudmilaLab: RT @razvezani: Trda dejstva z Društvom za domače raziskave: pridite, bomo skupaj kaj ušpičili! 4x torek na @LjudmilaLab http://t.co/vS5w ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 17, 2012 05:22 PM

November 15, 2012

LjudmilaLab: RT @Info_Activism: The Yes Men Are Revolting new film and action at kickstarter - get you part in it! http://t.co/X5MjQ0oQ support @they ...

LjudmilaLab: RT @Info_Activism: The Yes Men Are Revolting new film and action at kickstarter - get you part in it! http://t.co/X5MjQ0oQ support @they ...
LjudmilaLab @ Twitter on November 15, 2012 10:31 PM

November 08, 2012

LjudmilaLab: ABeCe o CeCe danes ob 19 uri na Ljudmili http://t.co/pR93RUVV, Dare Pejič in Nataša Muševič-Dot o pomenu avtorskega prava v digitalni dobi

LjudmilaLab: ABeCe o CeCe danes ob 19 uri na Ljudmili http://t.co/pR93RUVV, Dare Pejič in Nataša Muševič-Dot o pomenu avtorskega prava v digitalni dobi
LjudmilaLab @ Twitter on November 08, 2012 11:01 AM

LjudmilaLab: TODAY at 7 pm @ LJUDMILA: Creative Commons Slovenia: ABC about CC with Dare Pejić and Natasha Dot Musevic http://t.co/pR93RUVV #CC

LjudmilaLab: TODAY at 7 pm @ LJUDMILA: Creative Commons Slovenia: ABC about CC with Dare Pejić and Natasha Dot Musevic http://t.co/pR93RUVV #CC
LjudmilaLab @ Twitter on November 08, 2012 10:58 AM

November 06, 2012

Creative Commons Slovenije: ABeCe o CeCe, Ljudmila, četrtek 8. november ob 19h

Izobraževalnica:

Na novo pridružena sila Ustvarjalne gmajne, Nataša Muševič – Dot (readwritemusic, Ljudmila) in Dare Pejić (Ljudmila), bo predstavila pomen avtorskega prava v digitalni dobi, njegovo umestitev znotraj intelektualne lastnine ter obstoječe Creative Commons licence.

Na dogodku bomo gostili tudi predstavnika na novo ustanovljene Piratske stranke Slovenije. Izobraževalnica je namenjena vsem radovednežem, predvsem pa avtorjem, umetnikom in delavcem v ustvarjalnih industrijah, ki se s težavami in (ne)poznavanjem lastnih avtorskih pravic soočajo na vsakem koraku.

preberi več

Razprava o spremembah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se nadaljuje!

Posredujemo novico Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:

“Državni sekretar mag. Uroš Rožič je 5. 11. 2012 gostil sestanek strokovne javnosti, del katere so avtorji, kolektive organizacije in uporabniki, na temo sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Glede na povratne informacije in izražene interese strokovne javnosti po večji vpletenosti v spremembe zakona se je državni sekretar odločil nadaljevati razpravo v manjših skupinah. V skladu s tem je najavil serijo sestankov, in sicer:
- v petek, 9. 11. 2012, ob 10. uri z uporabniki avtorskih del,

preberi več

October 21, 2012

LjudmilaLab: flow chart guide to understanding flow charts http://t.co/DTnETLZX

LjudmilaLab: flow chart guide to understanding flow charts http://t.co/DTnETLZX

October 18, 2012

LjudmilaLab: today from 5 pm - 3 D printing meet up / workshop - we will print star trek communicator for great and awesome space adventures @LjudmilaLab

LjudmilaLab: today from 5 pm - 3 D printing meet up / workshop - we will print star trek communicator for great and awesome space adventures @LjudmilaLab

October 17, 2012

LjudmilaLab: Space Invaders VS Dalek! 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/YGXgd028

LjudmilaLab: Space Invaders VS Dalek! 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/YGXgd028

LjudmilaLab: RT @razvezani: Umetnik ni poceni, umetnik Stane! Piše prošnjo, jo oddaja in na koncu še zagovarja. Zimzeleni špili za vse razpise: http ...

LjudmilaLab: RT @razvezani: Umetnik ni poceni, umetnik Stane! Piše prošnjo, jo oddaja in na koncu še zagovarja. Zimzeleni špili za vse razpise: http ...

LjudmilaLab: 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab: Beam me up, Scotty! http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/tKR2HyeM

LjudmilaLab: 3D printing - space adventures, tomorrow at 5 pm @LjudmilaLab: Beam me up, Scotty! http://t.co/72nvNrSk #3D #RepRap http://t.co/tKR2HyeM

October 16, 2012

LjudmilaLab: RT @RSElectronics: Make your #arduino into a Light Theremin - Video 4 of #RSArduino #geek #makers #opensource - http://t.co/CBeR5J8b - ^AD

LjudmilaLab: RT @RSElectronics: Make your #arduino into a Light Theremin - Video 4 of #RSArduino #geek #makers #opensource - http://t.co/CBeR5J8b - ^AD

LjudmilaLab: RT @Kiberpipa: #Kiberpipa vabi nove sodelavce in sodelavke - https://t.co/qda6iyBz (RT plz.)

LjudmilaLab: RT @Kiberpipa: #Kiberpipa vabi nove sodelavce in sodelavke - https://t.co/qda6iyBz (RT plz.)

LjudmilaLab: celebrating #AdaLovelaceDay → non-birthday cake out of PCB, resistors instead of cherries and candle LED @Kiberpipa http://t.co/h4UTulkM

LjudmilaLab: celebrating #AdaLovelaceDay → non-birthday cake out of PCB, resistors instead of cherries and candle LED @Kiberpipa http://t.co/h4UTulkM

October 15, 2012

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Check out Phylo, @Ng_Dave's CC-licensed educational card game, featured in tonight's #ccsalon. http://t.co/ZbunWr3U ...

LjudmilaLab: RT @creativecommons: Check out Phylo, @Ng_Dave's CC-licensed educational card game, featured in tonight's #ccsalon. http://t.co/ZbunWr3U ...

October 14, 2012

LjudmilaLab: Felix's jump gif http://t.co/7ywPKmd8 #felix

LjudmilaLab: Felix's jump gif http://t.co/7ywPKmd8 #felix

LjudmilaLab: @multikultivator uuu lepa :)

LjudmilaLab: @multikultivator uuu lepa :)

LjudmilaLab: 15,337 m #felix ... 36,000 m is still a long ride...and then... freefall from the edge of space http://t.co/s0YdYLsA #livejump

LjudmilaLab: 15,337 m #felix ... 36,000 m is still a long ride...and then... freefall from the edge of space http://t.co/s0YdYLsA #livejump

October 12, 2012

LjudmilaLab: RT @razvezani: Ah, nov plakat na @LjudmilaLab - primeren za vsako kuhinjo! IF YOU CAN'T WASH, IT'S NOT MY REVOLUTION! http://t.co/XYe45G2a

LjudmilaLab: RT @razvezani: Ah, nov plakat na @LjudmilaLab - primeren za vsako kuhinjo! IF YOU CAN'T WASH, IT'S NOT MY REVOLUTION! http://t.co/XYe45G2a

LjudmilaLab: RT @fzup: Rabiš bicikel? Pojdi na policijsko dražbo! http://t.co/SRllMnoq

LjudmilaLab: RT @fzup: Rabiš bicikel? Pojdi na policijsko dražbo! http://t.co/SRllMnoq